Govor predsednika republike dr. Janeza Drnovška na predvečer vstopa Slovenije v Evropsko unijo
Ljubljana, 04/30/2004 | govor
"Ob polnoči bodo padle meje. Skupaj s 24 državami bomo stopili v evropsko prihodnost. Gradili bomo čim boljše medsebojne odnose - med narodi in med ljudmi. Zavzemali se bomo za medsebojno spoštovanje in enakopravnost vsakega posameznika, spola, rase in narodnostne ali kakršne koli druge manjšine," je le nekaj ur pred slovenskim članstvom v Evropski uniji, na slovesnosti v parku Zvezda in radijskim poslušalcem ter gledalcem pred televizijskimi ekrani, med drugim dejal osrednji govornik na ljubljanski slovesnosti v počastitev vstopa Slovenije v Evropsko unijo, slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek. Predsednikov govor v celoti.
Spoštovane državljanke in državljani, cenjene Slovenke in Slovenci in vsi, ki ste v tem trenutku kjerkoli doma ali na tujem s srcem in mislijo na Slovenijo,
danes bo naša zgodovina stopila korak naprej. Ob polnoči bo Slovenija postala polnopravna članica Evropske Unije.
Niti 13 let ni minilo odkar smo slovesno razglasili samostojno državo Slovenijo. Bili smo veseli, a bilo nam je tesno pri srcu. V dimu vojne smo zapuščali propadlo federacijo in z upanjem gledali proti zahodu. Odšli smo, ker smo dokončno spoznali, da v njej ne bomo mogli uresničiti svojih teženj po svobodi, demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in dostojanstva. Naš pogled je bil uprt v Evropo. Prepričani smo bili, da bomo znali svojo pot bolj ustvarjalno in polno začrtati v povezavi z narodi Evropske skupnosti. Življenje tam je izgledalo lepše in bolj svobodno. In čutili smo, da tja spadamo: kulturno, geografsko in zgodovinsko.
Veliko energije smo vložili v evropski projekt. Državo smo oblikovali tako, da bi v njej v čim večji meri veljala evropska pravila skupnega življenja: demokracija in uspešno tržno gospodarstvo.
In danes smo pred ciljem. Sanje iz leta 1991 postajajo resničnost. Ob polnoči bodo padle meje. Skupaj s 24 državami bomo stopili v evropsko prihodnost. Gradili bomo čim boljše medsebojne odnose -- med narodi in med ljudmi. Zavzemali se bomo za medsebojno spoštovanje in enakopravnost vsakega posameznika, spola, rase in narodnostne ali kakršne koli druge manjšine.
Naše sanje gredo zdaj naprej. Državljani 25 držav želimo graditi Evropo, ki bo lahko drugim v zgled, Evropo, v kateri ne bo več sovraštva in vojn. Različne interese bomo usklajevali po demokratični poti. Manjši narodi bomo sedeli za isto mizo z velikimi in v svojih vitalnih interesih ne bomo mogli biti preglasovani. Globoko smo prepričani, da bo položaj Slovenije v Evropi zdaj najtrdnejši v njeni ne lahki zgodovini. Projekt demokratične in združene Evrope pa najnaprednejši projekt v zgodovini človeštva.
Evropska Unija si je postavila visoke cilje. Želi postati vodilna gospodarska sila v svetu. Že danes je blizu temu cilju. S svobodnim gibanjem ljudi, kapitala, blaga in storitev želi izkoristiti svoje potenciale in zagotoviti 450 milijonom svojih državljanov visoko raven življenja. Izobrazba in znanje postajata njeni temeljni odliki.
Naš skupni cilj je dostojno življenje vsakega državljana. Evropski socialni model je bolj human kot podobni modeli drugod v svetu in kljub pritisku svetovne konkurence in poceni delovne sile se mu Evropa ne želi odreči. Zato je edina pot še več znanja, ustvarjalnosti in podjetnosti.
Evropska Unija si je postavila visoka merila tudi pri varovanju okolja. Človeštvo vedno bolj uničuje svoj življenjski prostor in vire za svoje preživetje. Zavest o nujnosti odločnega delovanja za čisto in bolj zdravo okolje je v Evropi najbolj prisotna. Z nenehnim prizadevanjem za trajnostni razvoj nam bo v okviru Evropske Unije morda le uspelo preobrniti svetovne trende in ohraniti naš planet prihajajočim rodovom.
S kulturo sodelovanja, spoštovanja drugih in drugačnih, s kulturo dogovarjanja in z veliko mero potrpežljivosti bo Evropi morda uspelo preseči ne le sámo sebe in svojo zgodovino, pač pa tudi spremeniti kakovost svetovnih odnosov. Evropa 25 držav lahko postane močan dejavnik svetovne stabilnosti in lahko tudi prispeva k bolj pravičnim odnosom v svetu. Na takšnih temeljih pa bomo lažje ohranjali tudi mir in varnost -- naših državljanov in vseh Zemljanov.
Spoštovane državljanke in državljani,
jutri prihaja Evropa k nam in mi v Evropo!
Čeprav je lepo sanjati o Evropi prihodnosti, znamo živeti tudi v resničnosti. Evropa nam ne bo razrešila kar takoj vseh naših problemov. Ne prihajamo k pogrnjeni mizi, ki le čaka, da kdo prisede. Veliko trdega dela je pred nami. Veliko izzivov. Vendar tudi veliko priložnosti. Več kot včeraj ali danes.
V Evropi bomo veljali toliko kot bomo znali biti ustvarjalni, tehtni, pogumni, strpni in pravični. Kolikor bomo imeli širine in zmožnosti pogledati čez svoje plotove in naprej v svet in prihodnost.
Včasih se bo kaj zapletlo, pa bo treba najti rešitve in izhode. Skupen evropski projekt šele ustvarjamo in potrpežljivo bomo morali utirati nove poti. Evropski razumniki so stoletja sanjali o združeni Evropi. Zdaj je pred nami in veliko odgovornost imamo, da jo gradimo naprej. Druge poti ni. Vse so bile že preizkušene in vodijo v poizkuse prevlade, vojne, popolna uničenja.
Tako kot nas je Evropa navdihovala ob času naše osamosvojitve, danes privlači še tiste države in narode, ki ostajajo izven njenih meja. Vemo, da bomo morali institucije Unije še utrjevati, da bo lahko sprejela še druge nove članice.
Vendar je prav, da se danes spomnimo tudi narodov, s katerimi smo nekdaj živeli v skupni državi in jim zaželimo čim uspešnejši razvoj, da bi se nam lahko tudi oni čimprej pridružili na evropski poti.
Spoštovane državljanke in državljani,
če želi danes kdo spreminjati svet, mu ni treba razmišljati o krvavih revolucijah, ki so v zgodovini vse propadle, ker niso spoštovale človeškega življenja. Zdaj lahko vprežemo svoje sile, svoje znanje in ljubezen do življenja v izgradnjo Evrope prihodnosti. V čim pravičnejše medsebojne odnose na podlagi medsebojnega spoštovanja.
Želim vam, nam, vsem, uspešno in čim bolj prijazno Evropsko Unijo!