Govor predsednika dr. Janeza Drnovška na BFA
Boao, LR Kitajska, 04/22/2006 | govor
Danes se je tudi uradno odprla peta letna konferenca Boao Forum For Asia 2006 na Kitajskem. Osrednja tema konference je "Nove priložnosti za Azijo: Usmerjanje razvoja v naslednjo fazo". Na otvoritvi je med uvodnimi govorniki spregovoril tudi slovenski predsednik dr. Janez Drnovšek:
Gospodarska rast in trajnostni razvoj
Gospe in gospodje, ekscelence,
dovolite mi, da se najprej zahvalim organizatorjem, ki so me povabili, naj danes tukaj govorim. To je resnično mogočen shod, še zlasti pa me veseli, da je tukaj toliko različnih in nadvse uglednih politikov ter vodilnih svetovnih gospodarstvenikov.
Naslov tega omizja je "Nove priložnosti za Azijo: usmerjanje razvoja v naslednjo fazo", in razprava v Forumu za Azijo v Boau poteka v duhu načela "zmagam – zmagaš".
Ekscelence,
moje sporočilo je enostavno: če zmaga Azija, zmagamo vsi. Zakaj? Naši sistemi – gospodarski, politični in varnostni – so med seboj prepleteni. Globalizacija je tukaj in ne vidim možnosti, da bi gospodarski razvoj, denimo v Evropi, še napredoval, če ne bo napredka v Aziji. Toda, ko se oziramo za novimi priložnostmi in ko razvoj prehaja v novo fazo, mora biti naša strategija neizogibno povezana s trajnostnim razvojem. Nemogoče je, da bi se gospodarska rast in razvoj nadaljevala, če ne bo naložb v graditev trajnostnega ekonomskega modela.
Iz naše medsebojne odvisnosti je zrasla potreba po proaktivnem delovanju na globalni ravni. Ni mogoče pričakovati, da bomo napredovali na naslednjo raven, če ne bomo vlagali v dolgoživost gospodarskih sistemov in spodbujali globalne stabilnosti. Ekonomije, in še zlasti globalne ekonomije, so tesno povezane z globalnim mirom.
Gospe in gospodje,
ključ je trajnostni razvoj. Ne smemo biti kratkovidni in se delati, da je trajnostni razvoj stvar prihodnosti. Trajnostni razvoj je stvar sedanjosti. Odgovorneje moramo ravnati s svojimi viri in skrbeti tudi za okolje. Logika je povsem enostavna. Če bomo zdaj brezobzirno izčrpali vire, bodo prihodnji rodovi trpeli. Ker se ukvarjate z gospodarstvom, vas zanima donosnost. Izrecno želim poudariti, da donosnosti na dolgi rok ne boste mogli dosegati, če gospodarski modeli ne bodo trajnostno naravnani.
V današnjem času vse bolj pričakujemo, da bodo korporacije prevzele dejavnejšo vlogo pri zagotavljanju razvoja na lokalni in globalni ravni. Odločno podpiram pobudo, imenovano "Globalni dogovor", ki jo je sprožil generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan, in katere cilj je spodbujanje korporativnega državljanstva, s katerim gospodarstvo lahko postane del rešitve za izzive globalizacije. Obstajajo splošna okoljska, družbena in trgovinska načela, ki bi jih morali okrepiti. Konkurenčna trgovina vključuje tudi vidik transparentnosti, morala pa bi vključevati tudi skupno odgovornost za družbeno okolje.
Cilj trajnostnega razvoja je preprečevanje kriz, zlasti ustvarjanje družbene in gospodarske stabilnosti. Če so naša gospodarstva neodgovorna, tj., če zaposlujemo in izkoriščamo otroke, onesnažujemo naravno življenjsko okolje, če ne vlagamo v graditev močnih lokalnih organizacijskih oblik in če ne varujemo človekovih pravic – neposredno prispevamo k povečevanju lokalnih gospodarskih razlik in družbenih napetosti. Te prej ali slej prerastejo v družbene krize in celo konflikte. Konflikti in splošen družbeni nered pa so najhujši sovražniki napredka gospodarstva.
Dragi prijatelji,
danes smo priča negotovosti glede evropske gospodarske prihodnosti. Potreba po reformiranju obstoječih in razvijanju bolj rigoroznih in bolj konkurenčnih gospodarskih modelov ob tem, da se hkrati ohranja določena stopnja socialnih obveznosti, je pereča, hkrati pa tudi zahtevna. Cilj je enostaven – potrebujemo Evropo, ki bo gospodarsko bolj konkurenčna. Hkrati pa potrebujemo gospodarstvo, ki ne izčrpava okolja in ne pušča za seboj opustošenja.
Vse pomembnejša postajajo tako imenovana javno-zasebna partnerstva kot koncept in tudi kot model trajnostne prihodnosti gospodarstva. Ideja, na kateri to partnerstvo temelji, je vsaj v Evropi, da je treba prepričati vlade, naj oblikujejo bolj konkurenčna poslovna okolja; hkrati pa nekatere odgovornosti za razvoj lokalnih skupnosti prehajajo na posamezna podjetja. Navsezadnje so najboljši delavci – kar zadeva produktivnost – delavci, ki so zadovoljni. Produktivnost in splošno dobro počutje posameznika sta vedno neposredno povezana.
Naložbe v socialne programe, v okolje in tehnologije ohranjanja energije niso dodatni strošek, ki zmanjšuje neto dobiček in znižuje vrednost delnic. Vem, da se na izvršne direktorje močno pritiska, da ob koncu leta izkažejo dobiček, in da je pritisk delničarjev strašanski. Toda, pozivam vas, bodite tudi družbeni vizionarji, ne le poslovneži. Predlagam, da se danes tukaj dogovorimo o formuli, ki bo azijske gospodarske voditelje z davčnimi olajšavami in podobnim spodbujala k naložbam v socialne pobude korporacij. Da bi se premaknila v naslednjo fazo, morajo azijska gospodarstva potrebo po naložbah v stabilnost in trajnostnost družbenega in socialnega okolja jemati resno.
Ekscelence,
že na samem začetku sem omenil, da živimo v tesno povezanem svetu. Globalizacija je temeljno strukturno načelo našega današnjega bivanja. Vendar pa globalizacija ni samo stvar gospodarskih priložnosti, temveč prinaša s seboj tudi določene odgovornosti. Ni več mogoče izhajati iz podmene, da problemi v oddaljenih regijah in neuspešnih državah ne vplivajo na dolgoročno donosnost. Vplivajo – in, iskreno rečeno, ta povezava je veliko bolj neposredna, kakor se nam nemara zdi.
Vzemimo kot primer nalezljivo bolezen oziroma pandemijo, kakršna je ptičja gripa. Pandemijo je v vsakem primeru treba ustaviti tam, kjer se je začela. Ko je preseženo kritično število primerov prenosa bolezni s človeka na človeka, je zaradi trgovinskih povezav in pogostosti poslovnih potovanj, povezanih s sodobno poslovno etiko, širjenje virusa veliko težje ustaviti.
Da bi v današnjem času lahko ustavili pandemijo, potrebujemo močne sisteme javnega zdravja, na lokalni ravni pa sisteme zgodnjega obveščanja. V neuspešnih državah takih sistemov ni. V današnjih razmerah, ko se število neuspešnih držav povečuje, je alternativna možnost ob hudi pandemiji zaprtje državnih mej. Če bi prišlo do pandemije na globalni ravni, bodo vlade prisiljene sprejeti drastične ukrepe, vključno z omejitvami prihajanja in odhajanja blaga, ljudi in živali. Trgovina bo neposredno prizadeta, to pa pomeni, da bo gospodarstvo prvo, ki bo čutilo posledice.
Naj še enkrat ponovim: pomembno je, kaj se dogaja po svetu – saj v tesno povezanem svetu nestabilnost brez težav prehaja meje in kompleksni sistem medsebojnih povezav povezuje tudi ne-varnost. Organizirani kriminal, terorizem in druge asimetrične grožnje potujejo po našem zapletenem vendar integriranem sistemu skoraj brez omejitev, izraščajo pa iz nestabilnosti in v njej delujejo. Grozljive družbene razmere, ki so posledica nepravičnih poslovnih praks ali pa konfliktov, povzročajo premike prebivalstva, ti premiki pa potem povzročajo motnje družbene stabilnosti.
Dragi prijatelji,
živimo v svetu, v katerem bo nestabilnost, če se je ne bomo lotili pri koreninah, segla do nas. Pri zagotavljanju varnosti pred nestabilnostjo v tretjih regijah geografske razdalje ne pomenijo veliko.
Ker je varnost javno dobro, ki se ne meni za državne meje, moramo razmišljati o tem, kako bomo sami prispevali h globalni stabilnosti in varnosti; ni dovolj, če smo samo končni uporabniki varnosti. To kvalitativno razliko je zlasti pomembno razumeti v azijskem kontekstu, kjer se blaginja povečuje, s tem pa se izboljšujejo možnosti ponovne večje udeleženosti pri oblikovanju svetovnega reda z igranjem dejavnejše vloge pri spodbujanju globalne stabilnosti. Časi, ko so bili za globalno varnost odgovorni drugi, so minili.
Lekcija o regionalni in globalni odgovornosti velja ne le za korporacije, temveč tudi za vlade. Odnosi med vladami morajo spodbujati družbeno stabilnost in svetovni mir. To pomeni, da moramo imeti drug drugega za odgovorne za zagotavljanje človekovih pravic in standardov enakosti ter se zavedati, da je naša odgovornost, se pravi odgovornost vlad, da spodbujamo univerzalne človekove pravice in standarde enakosti.
Gospe in gospodje,
trajnostni razvoj, rekli bi mu lahko tudi gospodarstvo s človeškim obrazom, niso utopične sanje. To ni le moralna obveznost, temveč tudi pereča potreba. Danes so pod pritiskom energetski trgi, na katerih je cena za sodček nafte pred nekaj dnevi presegla 70 ameriških dolarjev. V luči iranskega jedrskega vprašanja in podobnih kriz menim, da danes ni mogoče govoriti o energetski varnosti, ne da bi izrecno izpostavili energetsko učinkovitost, ohranjanje energije in razvoj obnovljivih virov.
Menim, da bo naslednje kritično vprašanje in vir konfliktov dostopnost pitne vode. Danes smo pri porabi vode potratni; jutri bodo zaradi dostopa do vode potekale vojne. Zaradi tega vas pozivam, da ustvarjalno razmišljate o ohranjanju vode in o boljšem razdelilnem omrežju pitne vode na globalni ravni.
Dovolite mi, da vas na koncu zaprosim, da o globalnem razvoju in o naslednji fazi globalnega napredka razmišljate v smislu iskanja ravnotežja med človekovimi pravicami, družbeno stabilnostjo, gospodarsko živahnostjo in strateško varnostjo. To je formula "zmagam – zmagaš" za Azijo.
Hvala za pozornost!