Zakon o Banki Slovenije (uradno prečiščeno besedilo)

Zakon o Banki Slovenije - ZBS-1-UPB1
Ljubljana, 11. julij 2006
(Uradni list RS, št. 72/2006)

Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. junija 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o Banki Slovenije, ki obsega:

- Zakon o Banki Slovenije - ZBS-1 (Uradni list RS, št. 58/02 z dne 4.7.2002),

- Popravek Zakona o Banki Slovenije - ZBS-1 (Uradni list RS, št. 85/02 z dne 4.10.2002) in

- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Banki Slovenije - ZBS-1A (Uradni list RS, št. 39/06 z dne 13.4.2006).

Številka: 450-03/91-10/46
Ljubljana, dne 23. junija 2006
EPA 827-IV

Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.

1. TEMELJNE DOLOČBE
(1) Banka Slovenije je centralna banka Republike Slovenije.

(2) Banka Slovenije je pravna oseba javnega prava, ki samostojno razpolaga z lastnim premoženjem.

(3) Banka Slovenije je v izključni državni lasti s finančno in upravljalsko avtonomijo.
Banka Slovenije ter člani njenih organov odločanja so neodvisni in pri opravljanju nalog po tem zakonu niso vezani na sklepe, stališča in navodila državnih ali katerihkoli organov, niti se ne smejo nanje obračati po navodila ali usmeritve.
(1) Banka Slovenije ima sedež v Ljubljani.

(2) Banka Slovenije posluje pod imenom "Banka Slovenije".
(1) Temeljni cilj Banke Slovenije je stabilnost cen.

(2) Če ni v nasprotju z zagotavljanjem cilja stabilnosti cen, Banka Slovenije podpira splošno ekonomsko politiko v skladu s cilji določenimi v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04).

(3) Pri zagotavljanju temeljnega cilja iz prvega odstavka tega člena in cilja iz drugega odstavka tega člena si Banka Slovenije prizadeva za finančno stabilnost, upoštevajoč načeli odprtega tržnega gospodarstva in proste konkurence.


2. KAPITAL IN REZERVE BANKE SLOVENIJE
(1) Banka Slovenija ima osnovni kapital, ki se oblikuje iz dela splošnih rezerv Banke Slovenije v višini 2 milijard tolarjev na dan uveljavitve tega zakona.

(2) Osnovni kapital Banke Slovenije se lahko poveča iz oblikovanih splošnih rezerv v višini, ki jo določi Svet Banke Slovenije.
(1) Rezerve Banke Slovenije sestavljajo splošne rezerve in posebne rezerve.

(2) Splošne rezerve so namenjene kritju splošnih tveganj pri poslovanju Banke Slovenije. Posebne rezerve so namenjene pokrivanju tečajnih in cenovnih tveganj.

(3) Posebne rezerve se oblikujejo v višini nerealiziranih prihodkov iz naslova tečajnih in cenovnih sprememb.

(4) Višina splošnih rezerv ni omejena in se oblikuje iz presežka prihodkov nad odhodki v skladu z delitvijo le-tega iz 50. člena tega zakona.


3. IZDAJANJE BANKOVCEV IN KOVANCEV
(1) Banka Slovenije je pooblaščena za izdajanje bankovcev, ki so neomejeno zakonito plačilno sredstvo v Republiki Sloveniji ter za določanje apoenov in njihovih glavnih znamenj.

(2) Denarno enoto Republike Slovenije določa poseben zakon.

(3) Obveznost na podlagi izdanih bankovcev je za Banko Slovenije trajna.
(1) Republika Slovenija izdaja kovance, ki so omejeno zakonito plačilno sredstvo in določa apoene ter njihova glavna znamenja. Banka Slovenije ob soglasju ministrstva, pristojnega za finance določa zgornjo mejo poravnavanja dolžniško-upniških razmerij s kovanci, ki jo je upnik dolžan spoštovati.

(2) Strokovne in tehnične naloge v zvezi z izdajo kovancev opravlja Banka Slovenije na podlagi pogodbe med Banko Slovenije in ministrstvom, pristojnim za finance.

(3) Izdajanje priložnostnih kovancev je urejeno s posebnim zakonom.
(1) Banka Slovenije odloča o dajanju bankovcev in kovancev v obtok in o njihovem jemanju iz obtoka in organizira oskrbovanje območja Republike Slovenije z bankovci in kovanci.

(2) Najnižji apoen v prometu, s katerim se zaokroži končni obračun v gotovinskem in brezgotovinskem plačilnem prometu in v poslovnih knjigah, določi Banka Slovenije.

(3) Bankovci in kovanci, ki se vzamejo iz obtoka se zamenjajo v rokih in na način, ki jih določi Banka Slovenije.

(4) Banka Slovenije zamenja bankovce in kovance, ki so postali neprimerni za promet in sicer: obrabljene bankovce v polnem znesku, poškodovane bankovce in kovance pa po pogojih, ki jih sama določi.

(5) Banka Slovenije lahko s podzakonskimi predpisi uredi vsa vprašanja povezana z izdajanjem in oskrbovanjem bankovcev ter oskrbovanjem kovancev.
Banka Slovenije ima izključno pravico dajati strokovno mnenje o pristnosti bankovcev in kovancev, ki se glasijo na slovenski tolar.


4. NALOGE BANKE SLOVENIJE

4.1. Splošne določbe
Pri uresničevanju nalog in pooblastil po tem in drugih zakonih, Banka Slovenije predvsem:
1. oblikuje in uresničuje denarno politiko,
2. oblikuje in uresničuje denarni nadzor,
3. je odgovorna za splošno likvidnost bančnega sistema,
4. sodeluje pri transakcijah na deviznih in finančnih trgih,
5. sprejema v depozit sredstva bank in hranilnic,
6. odpira račune bankam in hranilnicam,
7. ureja plačilne sisteme.
(1) Poleg nalog iz prejšnjega člena Banka Slovenije opravlja tudi druge naloge, zlasti:
1. ima in upravlja uradne devizne rezerve in drugo svoje premoženje;
2. upravlja drugo aktivo, ki ji je zaupana;
3. lahko deluje kot plačilni in/ali fiskalni agent države ter kot predstavnik države v mednarodnih denarnih organizacijah;
4. vodi račune za Republiko Slovenijo in državne organe;
5. vodi račune za osebe javnega prava;
6. vodi račune za domače in tuje banke, vključno z bankami s sedežem v državah članicah Evropske unije, tuje države, vključno z državami članicami Evropske unije, tuje centralne banke, vključno s članicami Evropskega sistema centralnih bank, mednarodne organizacije, institucije Evropske unije, druge domače in tuje finančne organizacije ter druge udeležence na finančnem trgu in lahko sprejema v depozit njihova sredstva;
7. lahko sprejema v depozit sredstva oseb iz 4. in 5. točke tega odstavka;
8. lahko vodi račune nematerializiranih vrednostnih papirjev in opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji za osebe iz 6. točke tega odstavka;
9. oblikuje, uveljavlja in nadzoruje sistem pravil za varno in skrbno poslovanje bank in hranilnic;
10. zagotavlja informacijski sistem za nemoteno opravljanje vseh svojih nalog;
11. opravlja naloge finančne, denarne, bančne in plačilnobilnačne statistike najmanj v mejah, potrebnih za delovanje Evropskega sistema centralnih bank, lahko pa opravlja tudi druge naloge finančne statistike;
12. lahko vzpostavi in vodi register bančnih kreditov in drugega finančnega premoženja;
13. opravlja plačilni promet za osebe iz 4., 5. in 6. točke tega odstavka;
14. bankam, hranilnicam in družbam za izdajanje elektronskega denarja lahko odobrava posojila ob ustreznem zavarovanju, upoštevajoč 101. in 102. člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in 21. člen Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/04, v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB in ECB);
15. izvaja pregled nad delovanjem plačilnih in poravnalnih sistemov;
16. lahko upravlja sistem za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji.

(2) Od dneva uvedbe eura kot valute Republike Slovenije opravlja Banka Slovenije nalogo iz 3. točke prejšnjega odstavka po odobritvi Evropske centralne banke v skladu s 67.a členom tega zakona.
(1) Banka Slovenije je odgovorna za evidentiranje, zbiranje, obdelavo in izkazovanje podatkov in informacij, vključno s statističnimi podatki in informacijami, ki se nanašajo na uresničevanje njenih nalog po 5. členu Statuta ESCB in ECB, po tem zakonu in drugih zakonih.

(2) Banka Slovenije lahko od pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov, posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, podružnic pravnih oseb iz držav članic Evropske unije ali podružnic tujih pravnih oseb zahteva podatke in informacije, ki jih potrebuje zaradi obveznosti iz prejšnjega odstavka ali zaradi izvajanja drugih nalog po tem ali drugem zakonu.

(3) Banka Slovenije predpiše način in obseg evidentiranja, zbiranja, obdelave, izkazovanja in prenosa podatkov in informacij, potrebnih za izvajanje nalog po tem in drugih zakonih.

(4) Banka Slovenije in ministrstvo, pristojno za finance, si morata pošiljati podatke in informacije, pomembne za delovanje denarnega in finančnega sistema.

(5) Banka Slovenije je podatke in informacije, ki jih potrebuje za izvajanje nalog po tem ali drugem zakonu, upravičena dobivati brezplačno.
(1) Banka Slovenije v skladu s pooblastilom iz 11. člena tega zakona usmerja, vodi, podpira in nadzira delovanje plačilnih sistemov.

(2) Banka Slovenije opravlja nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo delovanja plačilnih sistemov v Republiki Sloveniji po tem in drugih zakonih.
Pojem banke in hranilnice po tem zakonu zajema:
1. banke in hranilnice s sedežem v Republiki Sloveniji, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev;
2. podružnice tujih bank v Republiki Sloveniji, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za ustanovitev;
3. podružnice bank držav članic Evropske unije v Republiki Sloveniji, ki so v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, pooblaščene opravljati bančne storitve na območju Republike Slovenije;
4. družbe za izdajanje elektronskega denarja v skladu z Zakonom o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 105/04 – uradno prečiščeno besedilo in 100/05 – odločba US).


4.2. Denarna politika in politika deviznega tečaja
(1) Banka Slovenije lahko v zvezi z nalogami iz 11. in 12. člena tega zakona sprejema ukrepe in izvaja nadzor.

(2) Pri izvajanju pooblastil iz prejšnjega odstavka lahko Banka Slovenije:
1. opredeli pogoje in instrumente za uravnavanje kreditne aktivnosti in likvidnosti bank in hranilnic ter pogoje in instrumente za uravnavanje količine denarja v obtoku,
2. za doseganje ciljev denarne politike in politike deviznega tečaja sprejema ukrepe v zvezi z obrestnimi merami in deviznim tečajem.

(3) Banka Slovenije določi splošne pogoje in pravila za operacije, ki jih izvaja na podlagi prejšnjega odstavka tega člena.
(1) Za trgovanje na denarnem trgu po tem zakonu se šteje trgovanje s finančnimi instrumenti z ročnostjo, krajšo od enega leta, zlasti:
- trgovanje s kratkoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji,
- začasni nakup in začasna prodaja vrednostnih papirjev,
- trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti, katerih cena je odvisna od obrestnih mer oziroma cen tujih valut.

(2) Banka Slovenije lahko po predhodnem mnenju Agencije za trg vrednostnih papirjev določi pravila trgovanja na denarnem trgu, v katerih določi zlasti:
- finančne instrumente, za katere veljajo pravila,
- pravila za trgovanje,
- pravila za poravnavo sklenjenih poslov,
- pravila za izračun in objavo podatkov o sklenjenih poslih.
(1) Zaradi uresničevanja ciljev in izpolnjevanja nalog denarne politike lahko Banka Slovenije na finančnih trgih kupuje ali prodaja, promptno ali terminsko, dokončno ali začasno, posoja ali si izposoja tržne in netržne finančne instrumente, vključno s plemenitimi kovinami, ter izdaja vrednostne papirje v domači ali v tujih valutah in zanje vodi register.

(2) Banka Slovenije določi pogoje in splošna pravila svojih operacij na odprtem trgu.
(1) Zaradi uresničevanja ciljev in izpolnjevanja nalog po tem zakonu lahko Banka Slovenije z bankami in hranilnicami in drugimi tržnimi udeleženci sklepa kreditne in posojilne posle, ki temeljijo na ustreznem zavarovanju.

(2) Banka Slovenije določi pogoje kreditne in posojilne ponudbe, oblike poslov in vrsto premoženja za zavarovanje.
(1) Banka Slovenije določa obliko in višino obveznih rezerv bank in hranilnic in predpiše določen odstotek sredstev, ki jih morajo banke in hranilnice imeti na računu pri Banki Slovenije.

(2) Banka Slovenije lahko določi različne odstotke po vrsti, rokih in velikosti depozitov in drugih sredstev bank in hranilnic, oziroma lahko določi, da se za določene depozite in druga sredstva ne obračunava obveznih rezerv.

(3) Banka Slovenije obrestuje sredstva obveznih rezerv in določa nadomestilo za nedosežene in nepravilno uporabljene obvezne rezerve.

(4) Banka Slovenije določa način in roke za izračun, izpolnitev in uporabo obveznih rezerv.
Zaradi uresničevanja ciljev in izpolnjevanja nalog, ki jih ima po tem zakonu, lahko Banka Slovenije odloči o uporabi drugih instrumentov denarne politike za katere oceni, da so potrebni.
Banka Slovenije vodi politiko tečaja domače valute, ki je skladna z doseganjem temeljnega cilja iz 4. člena tega zakona.
(1) Banka Slovenije uresničuje politiko deviznega tečaja v skladu s cilji in pooblastili za vodenje denarne politike predvsem pa:
1. z nakupi in prodajami, promptnimi in terminskimi, začasnimi in dokončnimi, deviz ali katerekoli oblike deviznih dobroimetij, vključno z vrednostnimi papirji v tuji valuti, ter plemenitih kovin,
2. z vsemi vrstami bančnih poslov z domačimi in tujimi institucijami vključno s posojanjem in izposojanjem.

(2) Banka Slovenije lahko pri operacijah iz prejšnjega odstavka posluje z drugimi centralnimi bankami, tujimi finančnimi institucijami ter mednarodnimi finančnimi organizacijami.

(3) Banka Slovenije je imetnik in upravljalec deviznih dobroimetij, ki jih pridobiva v operacijah na deviznih trgih ali v drugih oblikah bančnih operacij.
Sredstva uradnih deviznih rezerv drugih držav in centralnih bank, ki so deponirana pri Banki Slovenije, ne morejo biti predmet sodne ali izvensodne izvršbe.


4.2.a Register finančnega premoženja
(1) Banka Slovenije lahko vzpostavi in vodi register bančnih kreditov in drugega finančnega premoženja iz 12. točke prvega odstavka 12. člena tega zakona (v nadaljevanju: finančno premoženje), da bi zavarovala obveznosti do Banke Slovenije, Evropske centralne banke in nacionalnih centralnih bank držav članic Evropskega sistema centralnih bank.

(2) V register iz prvega odstavka tega člena se vpisujejo podatki o finančnem premoženju ter pravicah Banke Slovenije, Evropske centralne banke in nacionalnih centralnih bank držav članic Evropskega sistema centralnih bank iz finančnega zavarovanja.

(3) Banka Slovenije s podzakonskim predpisom določi pogoje, ki jih mora izpolnjevati finančno premoženje, ki se vpisuje v register pri Banki Slovenije, postopke in vsebino vpisov v register, način vodenja, povezovanja, vpogleda in izpisa podatkov iz registra ter tarifo za vpis in izpis podatkov iz registra.
(1) Pravice iz finančnega zavarovanja z uporabo finančnega premoženja, ki je vpisano v register pri Banki Slovenije, se oblikujejo z vpisom v ta register.

(2) Banka Slovenije vpiše pravico iz finančnega zavarovanja v register, če je imetnik finančnega premoženja o vzpostavitvi te pravice obvestil dolžnika iz finančnega premoženja in o tem predložil ustrezno potrdilo Banki Slovenije. Od trenutka, ko je dolžnik obveščen o vzpostavitvi pravice iz finančnega zavarovanja, lahko svojo obveznost veljavno izpolni le imetniku pravice iz finančnega zavarovanja.

(3) Listina, ki dokazuje obstoj finančnega premoženja, se ob vpisu premoženja v register zaznamuje z enolično identifikacijsko oznako.
Za finančna zavarovanja iz prvega odstavka 22.b člena tega zakona se uporabljajo določbe zakona, ki ureja finančna zavarovanja, ki se nanašajo na zavarovanja z uporabo finančnih instrumentov.
(1) Podatki o enolični identifikacijski oznaki in obstoju pravice iz finančnega zavarovanja so javni.

(2) Če je finančno premoženje vpisano v register pri Banki Slovenije, se nihče ne more sklicevati na to, da ni poznal pravic iz finančnega zavarovanja, ki so vpisane v ta register.

(3) Drugi podatki o finančnem premoženju, ki je vpisano v register pri Banki Slovenije se obravnavajo kot poslovna skrivnost.
Če je upnik pravico iz finančnega zavarovanja, ki je vpisana v register Banke Slovenije, pridobil v dobri veri glede neobstoja pravic drugih oseb na finančnem premoženju, ima prednostno pravico do poplačila iz zavarovanja ne glede na te pravice drugih oseb.


4.3. Nadzor nad bankami in hranilnicami
(1) Banka Slovenije opravlja nadzor nad bankami, hranilnicami in drugimi osebami na podlagi zakona, ki ureja bančništvo in na tej podlagi oblikuje, uveljavlja in nadzoruje sistem pravil, ki zagotavljajo standarde varnega poslovanja bank in hranilnic.

(2) Pri oblikovanju sistema pravil, uresničevanju nadzora in pri ukrepanju iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije upošteva standarde in priporočila, ki jih v ta namen oblikujejo pristojne domače in mednarodne institucije.


4.4. Financiranje javnega sektorja in razmerje Banke Slovenije do Državnega zbora in drugih organov Republike Slovenije
(1) Banka Slovenije ne sme odobravati okvirnih in drugih kreditov Republiki Sloveniji in drugim osebam ali ustanovam iz prvega odstavka 101. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(2) Banka Slovenije ne sme dajati garancij za obveznosti subjektov iz prejšnjega odstavka in ne sme od njih kupovati njihovih dolžniških instrumentov.
Omejitve iz prejšnjega člena ne veljajo za:
1. banke, hranilnice in druge finančne institucije, ki so v javni lasti, če morajo izpolnjevati enake pogoje kot druge banke, hranilnice in finančne institucije,
2. za potrebe financiranja obveznosti Republike Slovenije do Mednarodnega denarnega sklada,
3. posle, ki zadevajo izdajanje kovancev in ne presegajo 10% vrednosti kovancev v obtoku,
4. premostitvene kredite javnemu sektorju znotraj enega dneva brez možnosti obnavljanja.
(1) Ne glede na druge zakone Banka Slovenije o svojem delu poroča izključno Državnemu zboru Republike Slovenije. Banka Slovenije o svojem delu poroča najmanj polletno.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek Banka Slovenije poroča tudi organom odločanja Evropskega sistema centralnih bank, v obsegu, določenem s tretjim odstavkom 14. člena Statuta ESCB in ECB.
Banka Slovenije in ministrstvo, pristojno za finance s pogodbo določita vrsto, obseg, pogoje in način izvajanja poslov, ki jih Banka Slovenije opravlja za Republiko Slovenijo na podlagi 3., 4. in 7. točke prvega odstavka 12. člena tega zakona.


5. ORGANI BANKE SLOVENIJE

5.1. Splošna določba
Organa Banke Slovenije sta guverner Banke Slovenije in Svet Banke Slovenije.


5.2. Guverner Banke Slovenije
(1) Guverner Banke Slovenije vodi poslovanje in organizira delo ter zastopa Banko Slovenije.

(2) Guverner Banke Slovenije izvršuje odločitve Sveta Banke Slovenije in izdaja posamične in splošne akte Banke Slovenije, ki niso v pristojnosti Sveta Banke Slovenije.

(3) Guverner Banke Slovenije lahko izdaja navodila za izvajanje sklepov Sveta Banke Slovenije.


5.3. Svet Banke Slovenije
(1) Svet Banke Slovenije sestavlja pet članov. Člani Sveta Banke Slovenije so guverner in štirje viceguvernerji.

(2) Guverner Banke Slovenije je predsednik Sveta Banke Slovenije.

(3) Guverner Banke Slovenije lahko pooblasti enega od viceguvernerjev za namestnika guvernerja.
(1) Svet Banke Slovenije odloča o zadevah, ki so na podlagi tega ali drugih zakonov v pristojnosti Banke Slovenije.

(2) Svet Banke Slovenije odloča o zadevah iz svojega delovnega področja na sejah.

(3) Svet Banke Slovenije sprejme poslovnik o svojem delu.

(4) Odločitev Sveta Banke Slovenije je sprejeta, če zanjo glasujejo vsaj trije člani.
(1) Svet Banke Slovenije odloča tudi o drugih zadevah, ki zadevajo poslovanje Banke Slovenije in sicer:
1. predlaga zunanjega revizorja,
2. ureja pravice in obveznosti iz delovnih razmerij za člane Sveta Banke Slovenije,
3. ugotavlja nezdružljivost opravljanja funkcij članov Sveta Banke Slovenije,
4. se opredeljuje o notranjih administrativnih vprašanjih Banke Slovenije.

(2) Svet Banke Slovenije z ugotovitvami iz tretje točke prejšnjega odstavka tega člena seznani Državni zbor.
(1) Na sejah Sveta Banke Slovenije lahko sodelujeta predstavnik odbora Državnega zbora, pristojnega za finance in monetarno politiko in minister, pristojen za finance, vendar nimata pravice glasovati.

(2) Svet Banke Slovenije lahko glede na vrsto posameznih vprašanj v obravnavi, na sejo vabi tudi strokovnjake za ta vprašanja.
Banka Slovenije splošne akte, ki jih sprejme Svet Banke Slovenije, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


5.4. Postopek imenovanja in razrešitve članov Sveta Banke Slovenije
Guvernerja Banke Slovenije imenuje Državni zbor za šest let na predlog predsednika Republike Slovenije in je lahko ponovno imenovan.
Viceguvernerje imenuje Državni zbor Republike Slovenije za šest let na predlog predsednika Republike Slovenije in so lahko ponovno imenovani.
(1) Guverner Banke Slovenije obvesti predsednika Republike Slovenije in Državni zbor o izteku mandata člana Sveta Banke Slovenije najpozneje šest mesecev pred iztekom mandata.

(2) Predsednik Republike Slovenije objavi v 30 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka tega člena v Uradnem listu Republike Slovenije poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za člana Sveta Banke Slovenije.

(3) Predloge je potrebno poslati v roku, ki ne sme biti krajši od 30, v primeru predčasnega prenehanja mandata pa ne krajši od 15 dni po objavi poziva. Predlogi morajo biti obrazloženi, posebej mora biti priloženo pisno soglasje možnega kandidata, da je kandidaturo pripravljen sprejeti.

(4) Izmed prijavljenih možnih kandidatov za člane Sveta Banke Slovenije predsednik Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru kandidate za člane Sveta Banke Slovenije, lahko pa predlaga tudi druge kandidate. Predlog poda v 30 dneh po izteku roka iz prejšnjega odstavka. Vsak predlog kandidature mora biti obrazložen in priložena mora biti pisna izjava kandidata, da sprejema kandidaturo.

(5) Državni zbor mora glasovati o predlaganem kandidatu za člana Sveta Banke Slovenije v 30 dneh po predložitvi predloga. Glasovanje je tajno. Predlagani kandidat je imenovan, če zanj glasuje večina vseh poslancev.

(6) Če predlagani kandidat za člana Sveta Banke Slovenije ne dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik Državnega zbora o tem takoj obvesti predsednika Republike Slovenije, ki v 14 dneh sporoči predsedniku Državnega zbora svojo odločitev o nadaljnjem postopku za izvolitev člana Sveta Banke Slovenije.
(1) Člani Sveta Banke Slovenije morajo svojo funkcijo opravljati polni delovni čas na podlagi delovnega razmerja z Banko Slovenije.

(2) Funkcija člana Sveta Banke Slovenije ni združljiva:
1. s funkcijami v državnih organih, v organih lokalnih skupnosti, v organih političnih strank in v organih sindikatov,
2. z delom v državnih organih, v organih lokalnih skupnosti in pri drugih nosilcih javnih pooblastil,
3. s članstvom v organih vodenja ali nadzora bank, hranilnic ali drugih gospodarskih družb, zavodov in zadrug,
4. z drugo pridobitno dejavnostjo, razen znanstveno-raziskovalnega dela, če le-ta ni v konfliktu z interesi Banke Slovenije,
5. z drugim delom ali dejavnostmi, ki bi lahko vplivale na njihovo neodvisnost ali bi bile lahko v nasprotju z interesi Banke Slovenije.

(3) Član Sveta Banke Slovenije lahko po imenovanju nastopi svojo funkcijo šele, ko svoj status uskladi z določbami tega člena. Usklajenost in nastop funkcije ugotavlja Svet Banke Slovenije na predlog guvernerja Banke Slovenije. Član Sveta Banke Slovenije je dolžan svoj status uskladiti z določbami tega člena najkasneje v treh mesecih po imenovanju, v nasprotnem primeru z iztekom tega roka odlok o imenovanju preneha veljati.
(1) Član Sveta Banke Slovenije je lahko predčasno razrešen samo:
1. če sam zahteva razrešitev,
2. če v času trajanja mandata nastopijo razlogi za nezdružljivost opravljanja funkcije,
3. če se v predpisanem postopku ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje njegovih dolžnosti, ali je zagrešil hujšo kršitev. Predpis, ki ureja postopek izda Banka Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

(2) Član Sveta Banke Slovenije je predčasno razrešen z dnem, ko Državni zbor Republike Slovenije ugotovi, da je nastopil eden od razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Zoper odločitev Državnega zbora Republike Slovenije o razrešitvi je možno sprožiti upravni spor po zakonu, ki ureja upravne spore.
Za člane Sveta Banke Slovenije se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja preprečevanje korupcije oziroma zakona, ki ureja nezdružljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki se nanašajo na sankcijo predčasnega prenehanja mandata.


5.5. Notranja organizacija Banke Slovenije
(1) Organizacijo in poslovanje Banke Slovenije urejajo notranji akti, ki jih sprejme guverner Banke Slovenije.

(2) Notranji akt Banke Slovenije določa tudi dela, ki jih opravljajo delavci s posebnimi pooblastili, njihove pravice in dolžnosti ter postopek in čas, za katerega se ti delavci imenujejo.

(3) O imenovanju delavcev iz prejšnjega odstavka odloča Svet Banke Slovenije na predlog guvernerja Banke Slovenije.
(1) Za stalen in celovit nadzor nad poslovanjem Banke Slovenije iz 40. člena tega zakona se ustanovi notranja revizija kot samostojni organizacijski del, ki je neposredno podrejen guvernerju.

(2) Notranja revizija opravlja notranje revidiranje poslovanja v skladu s strokovnimi načeli in standardi notranjega revidiranja, kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev ter pravili delovanja notranje revizije. Notranja revizija opravlja svoje naloge na podlagi akta, s katerim se določijo vrsta, obseg, roki za izvedbo revidiranja ter način poročanja.

(3) Notranja revizija poroča guvernerju Banke Slovenije. Ugotovitve notranje revizije so podlaga za ukrepanje guvernerja.

(4) Notranja revizija najmanj enkrat letno poroča Svetu Banke Slovenije.
(1) Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev, ki so v delovnem razmerju v Banki Slovenije, so določene z notranjim aktom, ki ga sprejme Svet Banke Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(2) Pravice, obveznosti in odgovornosti guvernerja in viceguvernerjev, ki izvirajo iz delovnega razmerja, se določijo z notranjim aktom, ki ga sprejme Svet Banke Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

(3) Pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev s posebnimi pooblastili iz 40. člena tega zakona, ki izvirajo iz delovnih razmerij, se določijo z notranjim aktom v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Notranji akt sprejme Svet Banke Slovenije na predlog guvernerja Banke Slovenije.

(4) Notranji akti iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.


6. POSTOPEK ODLOČANJA BANKE SLOVENIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH
Za postopke odločanja v posamičnih zadevah Banka Slovenije smiselno uporablja določbe zakona, ki ureja bančništvo.
(1) Banka Slovenije v okviru svojih pristojnosti z nadzorom bank in hranilnic ter drugih oseb v skladu z zakonom, preverja izvajanje določb tega in drugih zakonov ter na njihovi podlagi izdanih predpisov ter ukrepov.

(2) Banka Slovenije je pristojna za nadzor nad izvajanjem Uredbe Sveta (ES) št. 2182/2004 z dne 6. decembra 2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem (UL L št. 373, 21.12.2004, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2182/2004) v povezavi z Uredbo Sveta (ES) št. 2183/2004 z dne 6. decembra 2004 o razširitvi uporabe Uredbe (ES) št. 2182/2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem, na nesodelujoče države članice (UL L št. 373, 21.12.2004, str. 7, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2183/2004).

(3) Natančnejše pogoje in način uresničevanja nadzora predpiše Banka Slovenije.
Banka Slovenije izvaja nadzor:
1. s pregledom poročil in druge dokumentacije, ki jo dobi, ter s pregledom podatkov in druge dokumentacije, s katero razpolaga,
2. z neposrednim vpogledom v poslovne knjige in drugo dokumentacijo.
(1) Ukrepi Banke Slovenije v zvezi z uresničevanjem denarne politike so:
1. omejitev kreditne aktivnosti banke ali hranilnice,
2. uskladitev ročne strukture sredstev in naložb,
3. omejitev dostopa do instrumentov odprtega trga in odprtih ponudb Banke Slovenije in izrekanje drugih omejitev pri poslovanju,
4. vplačilo neobrestovanega depozita pri Banki Slovenije, zlasti v primeru neizpolnjevanja obveznih rezerv, oziroma drugih kršitev in nepravilnosti v zvezi z obveznimi rezervami,
5. zaračunavanje zamudnih obresti ob neupoštevanju ukrepov,
6. predlog pristojnim organom banke oziroma hranilnice za suspenz ali razrešitev odgovornega vodilnega delavca,
7. drugi ukrepi, ki jih določa zakon.

(2) Ukrepi iz tega člena in njihovo trajanje, razen iz 6. točke prejšnjega odstavka tega člena, se izrečejo z odločbo.
Sodno varstvo proti posamičnim pravnim aktom Banke Slovenije, ki jih izdaja na podlagi pooblastil iz zakona, se zagotavlja v postopku, določenem v zakonu, ki ureja bančništvo.


7. VAROVANJE ZAUPNIH PODATKOV
(1) Člani Sveta Banke Slovenije, delavci Banke Slovenije in druge osebe morajo varovati zaupne podatke, za katere so izvedeli v zvezi z opravljanjem funkcije ali dela, in sicer tudi po prenehanju opravljanja svoje funkcije ali dela.

(2) Banka Slovenije lahko pošlje zaupne podatke pod pogoji, določenimi z zakonom in Statutom ESCB in ECB. Banka Slovenije lahko pošlje zaupne podatke tudi v okviru sodelovanja po 48. členu tega zakona, če za prejemnike podatkov velja ustrezna obveznost varovanja zaupnih podatkov.

(3) Banka Slovenije predpiše merila za določanje zaupnih podatkov in postopke ravnanja z zaupnimi podatki, ki se nanašajo na izvajanje nalog Banke Slovenije po tem ali drugem zakonu oziroma se nanašajo na delovanje Banke Slovenije v Evropskem sistemu centralnih bank.


8. SODELOVANJE BANKE SLOVENIJE S CENTRALNIMI BANKAMI IN Z MEDNARODNIMI FINANČNIMI ORGANIZACIJAMI
Banka Slovenije lahko zaradi izpolnjevanja svojih nalog sodeluje z drugimi centralnimi bankami, nadzornimi institucijami, mednarodnimi finančnimi organizacijami ter organizacijami in skladi, ki skrbijo za izvajanje varstva vlog.


9. PRIHODKI, ODHODKI IN SREDSTVA BANKE SLOVENIJE
(1) Finančno leto Banke Slovenije je enako koledarskemu letu.

(2) Banka Slovenije pripravi računovodske izkaze v skladu s principi, standardi in računovodskimi usmeritvami, ki jih sprejme Svet Banke Slovenije upoštevajoč principe, standarde in računovodske usmeritve Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: ECB).

(3) Banka Slovenije načrtuje svoje prihodke in odhodke v finančnem načrtu, ki ga sprejme do 31. decembra predhodnega leta.

(4) V primeru, da finančni načrt ni sprejet do 31. decembra predhodnega leta se financiranje izvaja po sklepu o začasnem financiranju, ki ga sprejme Svet Banke Slovenije.

(5) Svet Banke Slovenije sprejme do 31. marca vsakega leta letni obračun za preteklo leto.

(6) Banka Slovenije z letnim obračunom in finančnim načrtom seznani Državni zbor. Letni računovodski izkazi so sestavni del letnega poročila in se objavijo.
(1) Po uvedbi eura kot valute Republike Slovenije lahko Svet Banke Slovenije z namenom ohranitve realne vrednosti premoženja pri letnem obračunu sprejme odločitev o oblikovanju rezervacij za pričakovana tečajna, obrestna in cenovna tveganja.

(2) Rezervacije se ne morejo oblikovati, če bi le-te skupaj z nerealiziranimi tečajnimi razlikami, učinki vrednotenja vrednostnih papirjev in učinki vrednotenja zlata presegle 20% ugotovljenega presežka prihodkov nad odhodki.
(1) Presežek prihodkov nad odhodki se deli za posebne rezerve, splošne rezerve in proračun Republike Slovenije.

(2) Nerealizirani prihodki iz naslova tečajnih in cenovnih sprememb se v celoti prenašajo v posebne rezerve. Uporabijo se lahko le za kritje primanjkljaja, ki je posledica nerealiziranih odhodkov iz tečajnih in cenovnih sprememb.

(3) Presežek prihodkov nad odhodki po razporeditvi sredstev v posebne rezerve se v višini 25 odstotkov nameni v proračun Republike Slovenije, preostanek pa v splošne rezerve.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se v primeru, da splošne rezerve Banke Slovenije v predhodnem letu presegajo 5 odstotkov bilančne vsote Banke Slovenije, lahko Banka Slovenije in minister, pristojen za finance dogovorita, da se večji delež presežka iz prejšnjega odstavka tega člena nameni za proračun Republike Slovenije.

(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena se v primeru, da splošne rezerve Banke Slovenije v predhodnem letu ne dosegajo 1 odstotka bilančne vsote Banke Slovenije, lahko Banka Slovenije in minister, pristojen za finance dogovorita, da se manjši delež presežka iz tretjega odstavka tega člena nameni za proračun Republike Slovenije.
(1) Po uvedbi eura kot valute Republike Slovenije se nerealizirani prihodki iz naslova tečajnih in cenovnih sprememb v celoti prenašajo na račune vrednotenja.

(2) Nerealizirani prihodki iz prejšnjega odstavka, ki so na računih vrednotenja, se lahko uporabijo samo za kritje nerealiziranih odhodkov iz naslova tečajnih in cenovnih sprememb.

(3) Presežek prihodkov nad odhodki se po razporeditvi sredstev na račune vrednotenja deli za splošne rezerve in proračun Republike Slovenije.
(1) Primanjkljaj prihodkov nad odhodki pokriva Banka Slovenije iz splošnih rezerv.

(2) Sredstva za pokrivanje primanjkljaja prihodkov nad odhodki, ki ga ni mogoče pokriti na način iz prvega odstavka tega člena, se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.
(1) Računovodske izkaze Banke Slovenije revidira neodvisni mednarodni revizor, ki je izbran v skladu s prvim odstavkom 27. člena Statuta ESCB in ECB za triletno obdobje.

(2) Svet Banke Slovenije po predhodnem javnem zbiranju ponudb, najmanj šest mesecev pred potekom pogodbe, sklenjene z revizorjem, izbere in predlaga kandidata v postopek dokončnega izbora.
Banka Slovenije določa tarifo, po kateri se zaračunavajo nadomestila za storitve, ki jih opravlja.


10. ČLANSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE V EVROPSKI UNIJI
(1) Banka Slovenije je z dnem članstva Republike Slovenije v Evropski uniji sestavni del Evropskega sistema centralnih bank (v nadaljnjem besedilu: ESCB) in pri svojem delovanju upošteva določila 43. člena statuta ESCB in ECB, ki veljajo za države članice Evropske unije z derogacijo.

(2) Banka Slovenije ravna v skladu z navodili in smernicami Evropske centralne banke ter izpolnjuje odločitve organov odločanja Evropskega sistema centralnih bank v skladu s statusom, ki ga ima po Statutu ESCB in ECB.
Banka Slovenije od dneva članstva Republike Slovenije v Evropski uniji pri evidentiranju, zbiranju, obdelavi in izkazovanju podatkov in informacij za izvajanje svojih funkcij sodeluje z ECB v skladu s statutom ESCB in ECB.
Guverner Banke Slovenije postane z dnem članstva Republike Slovenije v Evropski uniji član Razširjenega sveta ECB.
(1) Guverner ima z dnem članstva Republike Slovenije v Evropski uniji zoper odločitev Državnega zbora Republike Slovenije iz drugega odstavka 39. člena tega zakona pravico do pritožbe na sodišče Evropskih skupnosti.

(2) S tem dnem se za guvernerja Banke Slovenije preneha uporabljati tretji odstavek 39. člena tega zakona.


11. UVEDBA EURA KOT VALUTE REPUBLIKE SLOVENIJE
(1) Z dnem uvedbe eura kot valute Republike Slovenije se pri uresničevanju nalog Banke Slovenije v celoti upoštevajo določila statuta ESCB in ECB. V primeru neskladnosti posameznih določil tega zakona s statutom ESCB in ECB, veljajo določila statuta ESCB in ECB.

(2) Z dnem uvedbe eura kot valute Republike Slovenije se naslednje naloge Banke Slovenije začnejo izvajati v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti in Statutom ESCB in ECB:
- izvajanje denarne politike,
- opravljanje deviznih poslov v skladu s 111. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
- imetništvo in upravljanje uradnih deviznih rezerv držav članic in
- podpora nemotenega delovanja plačilnih sistemov.
Banka Slovenije izdaja bankovce od dneva uvedbe eura kot valute Republike Slovenije v skladu s 106. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in 16. členom Statuta ESCB in ECB.
Republika Slovenija izdaja kovance s soglasjem Evropske centralne banke glede obsega izdaje. Pri tem od dneva uvedbe eura kot valute Republike Slovenije upošteva pravila o denominaciji in tehnični specifikaciji kovancev, ki jih v skladu z drugim odstavkom 106. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti sprejme Svet Evropske unije.
(1) Z dnem uvedbe eura kot valute Republike Slovenije začne Banka Slovenije dajati v obtok bankovce v skladu s prvim odstavkom 106. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(2) Z dnem uvedbe eura kot valute Republike Slovenije začne Banka Slovenije dajati v obtok kovance v skladu z drugim odstavkom 106. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko Banka Slovenije v skladu z odločitvami organov odločanja Evropskega sistema centralnih bank že pred dnevom uvedbe eura kot valute Republike Slovenije začne s preddobavo bankovcev in kovancev, denominiranih v eurih, v obsegu, ki je potreben zaradi zamenjave zakonitega plačilnega sredstva.
(1) Od dneva uvedbe eura kot valute Republike Slovenije Banka Slovenije pri izvajanju denarne politike izvaja Statut ESCB in ECB.

(2) Od dneva uvedbe eura kot valute Republike Slovenije so naloge Banke Slovenije iz 1. in 3. točke 11. člena ter odločanje v povezavi s 15. členom (denarni ukrepi in nadzor), 16. členom (denarni trg), 17. členom (operacije na odprtem trgu), 18. členom (kreditni in posojilni posli), 19. členom (obvezne rezerve) in 20. členom (drugi instrumenti denarne politike) tega zakona pristojnost Evropskega sistema centralnih bank.

(3) Od dneva uvedbe eura kot valute Republike Slovenije Banka Slovenije opravlja naloge na področju denarne politike v skladu z odločitvami organov odločanja Evropskega sistema centralnih bank.

(4) Banka Slovenije lahko izda splošne akte, s katerimi podrobneje uredi izpolnjevanje odločitev organov odločanja Evropskega sistema centralnih bank.
(1) Od dneva uvedbe eura kot valute Republike Slovenije Banka Slovenije upravlja uradne devizne rezerve, ki jih ni prenesla v upravljanje Evropske centralne banke, ob upoštevanju pravil 31. člena Statuta ESCB in ECB in smernic ECB, izdanih na podlagi 31. člena Statuta ESCB in ECB.

(2) Od dneva uvedbe eura kot valute Republike Slovenije Banka Slovenije upravlja drugo njeno premoženje, kakor tudi drugo aktivo, ki ji je zaupana.
Vpis kapitala, prenos dela mednarodnih rezerv in druga vprašanja sodelovanja in povezovanja z ESCB in ECB se uresničuje v skladu s statutom ESCB in ECB in na njegovi podlagi sprejetimi odločitvami organov ECB.
Sestavni del letnega obračuna Banke Slovenije iz 49. člena tega zakona je tudi razporeditev dela denarnega prihodka ali odhodka ESCB, ki ga ECB v skladu s statutom ESCB in ECB ugotavlja pri izvajanju skupne denarne politike.
Izbor revizorja iz 52. člena tega zakona temelji na pravilih statuta ESCB in ECB.
Z dnem uvedbe eura kot vaute Republike Slovenije postane guverner Banke Slovenije član Sveta ECB.
(1) Z dnem uvedbe eura kot valute Republike Slovenije se prenehata uporabljati 21. in 22. člen tega zakona. Ne glede na prejšnji stavek Banka Slovenije objavlja tečajnico na podlagi referenčnih tečajev tujih valut, ki jih določa in objavlja Evropska centralna banka. Banka Slovenije lahko določa in objavlja tudi tečaje tujih valut, ki niso na tečajnici Evropske centralne banke.

(2) Z dnem uvedbe eura kot valute Republike Slovenije se prenehajo uporabljati 7. člen, prvi odstavek 8. člena, 9. člen in 45. člen tega zakona.
Po dnevu uvedbe eura kot valute Republike Slovenije Banka Slovenije sodeluje v mednarodnih denarnih organizacijah, če to odobri Evropska centralna banka.
(1) Po dnevu uvedbe eura kot valute Republike Slovenije velja in se uporablja sistem sankcij Evropske centralne banke. Banka Slovenije sodeluje v postopkih izrekanja sankcij Evropske centralne banke v skladu s predpisi Evropske unije in Evropske centralne banke.

(2) Denarne sankcije, ki jih izreče Evropska centralna banka so prihodek Evropske centralne banke.


12. KAZENSKE DOLOČBE
(1) Z globo od 8.000 do 80.000 eurov se kaznuje za prekršek banka ali hranilnica:
1. če ne pošlje podatkov in informacij, ki jih Banka Slovenije potrebuje pri opravljanju svojih nalog po tem ali drugem zakonu oziroma ne pošlje podatkov in informacij, kot je predpisano (drugi odstavek 13. člena);
2. če ne upošteva predpisov in navodil o delovanju informacijskega sistema, ki jih predpiše Banka Slovenije (tretji odstavek 13. člena);
3. če ne upošteva predpisov in navodil, ki jih Banka Slovenije sprejema pri opravljanju nalog usmerjanja, vodenja in podpiranja plačilnih sistemov (14. člen);
4. če stori dejanje, ki je prepovedano z Uredbo 2182/2004 v povezavi z Uredbo 2183/2004.

(2) Z globo od 1.000 do 4.100 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba v banki ali hranilnici, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

(3) Določbe, ki določajo globe za prekrške v povezavi s 1. točko prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo, če gre za opustitve ali dejanja, ki se preganjajo ali kaznujejo v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL L št. 318, 27.11.1998, str. 8, v nadaljnjem besedilu: Uredba 2533/98).
(1) Z globo od 1.000 do 6.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podružnica tuje pravne osebe:
1. če ne pošlje podatkov in informacij, ki jih Banka Slovenije potrebuje pri opravljanju svojih nalog po tem ali drugem zakonu oziroma ne pošlje podatkov in informacij, kot je predpisano (drugi odstavek 13. člena);
2. če ne upošteva predpisov in navodil o delovanju informacijskega sistema, ki jih predpiše Banka Slovenije (tretji odstavek 13. člena);
3. če stori dejanje, ki je prepovedano z Uredbo 2182/2004 v povezavi z Uredbo 2183/2004.

(2) Z globo od 400 do 3.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali podružnice tuje pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 600 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo od 600 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori dejanje iz 3. točke prvega odstavka tega člena.

(5) Določbe, ki določajo globe za prekrške v povezavi s 1. točko prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo, če gre za opustitve ali dejanja, ki se preganjajo ali kaznujejo v skladu z Uredbo 2533/98.
Globe, predpisane za prekrške s tem zakonom, se lahko v hitrem postopku izrečejo tudi v višjem znesku, kot je najnižja predpisana mera globe, pri čemer ne smejo presegati najvišjih zneskov glob iz 68. in 69. člena tega zakona.



Zakon o Banki Slovenije - ZBS-1 (Uradni list RS, št. 58/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

13. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Banka Slovenije, ustanovljena z zakonom o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) nadaljuje z delom kot Banka Slovenije po tem zakonu.
Do ureditve nasledstva nekdanje SFRJ se kot izjema od prepovedi kreditiranja in financiranja javnega sektorja štejejo tudi terjatve Banke Slovenije do Sklada Republike Slovenije za sukcesijo.
(1) Banka Slovenije uskladi svoje splošne akte s tem zakonom v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.

(2) Do izdaje splošnih aktov iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo, če niso v nasprotju z določbami tega zakona, splošni akti Banke Slovenije sprejeti na podlagi zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).
Postopki v posamičnih zadevah, ki tečejo na dan uveljavitve tega zakona, se končajo po tem zakonu.
(1) Guverner, viceguvernerji in člani Sveta Banke Slovenije, imenovani na podlagi zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I), katerih dejavnost je skladna z 38. členom tega zakona z dnem uveljavitve tega zakona, nadaljujejo svoj mandat do izteka mandata kot guverner, viceguvernerji in člani Sveta Banke Slovenije po tem zakonu. Namestnik guvernerja, imenovan na podlagi zakona o Banki Slovenije, nadaljuje svoj mandat kot viceguverner Banke Slovenije po tem zakonu.

(2) Guverner, viceguvernerji in člani Sveta Banke Slovenije, katerih dejavnost ni skladna z 38. členom tega zakona, nadaljujejo svoj mandat do izteka v skladu z imenovanjem.

(3) Do izteka prvega od mandatov članov Sveta Banke Slovenije, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 38. člena deluje Svet Banke Slovenije v sestavi, v kateri je veljal do uveljavitve tega zakona.

(4) Če je z dnem uveljavitve tega zakona skladna z 38. členom tega zakona dejavnost več kot devetih članov Sveta Banke Slovenije iz prvega odstavka tega člena, lahko Svet Banke Slovenije do izteka mandatov članov Sveta Banke Slovenije nadaljuje s svojim delom v sestavi več kot devetih članov.
Z dnem uvedbe eura kot valute Republike Slovenije določajo obveznost za izdane bankovce po tretjem odstavku 7. člena tega zakona pravila statuta ESCB in ECB in na njegovi podlagi sprejeti predpisi.
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:
1. zakon o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I),
2. odlok o načinu izvajanja nadzora Državnega zbora Republike Slovenije nad poslovanjem Banke Slovenije (Uradni list RS, št. 7/99).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določb 10. poglavja, ki začnejo veljati z dnem začetka članstva Republike Slovenije v Evropski uniji in določb 11. poglavja, ki začnejo veljati z dnem uvedbe eura kot valute Republike Slovenije.



Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Banki Slovenije - ZBS-1A (Uradni list RS, št. 39/06) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
(1) Število članov Sveta Banke Slovenije se uskladi z 10. členom tega zakona postopoma.

(2) Po uveljavitvi tega zakona nadaljujejo člani Sveta Banke Slovenije svoj mandat do njegovega poteka.

(3) Po uveljavitvi tega zakona Državni zbor Republike Slovenije ob poteku mandata posameznemu članu Sveta Banke Slovenije ne imenuje novih članov, dokler ni skupno število članov Sveta Banke Slovenije pet.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek Državni zbor Republike Slovenije ob poteku mandata guvernerja imenuje novega guvernerja.

(5) Po uveljavitvi tega zakona se za člana Sveta Banke Slovenije lahko imenuje le oseba, ki svojo funkcijo opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas.

(6) Dokler število članov Sveta Banke Slovenije ni pet, Svet Banke Slovenije veljavno odloča s temi večinami:
- ko ima Svet Banke Slovenije 9 ali 8 članov, je odločitev veljavno sprejeta, če zanjo glasuje 6 članov;
- ko ima Svet Banke Slovenije 7 članov, je odločitev veljavno sprejeta, če zanjo glasuje 5 članov;
- ko ima Svet Banke Slovenije 6 članov, je odločitev veljavno sprejeta, če zanjo glasujejo 4 člani.
Banka Slovenije izda predpise na podlagi tega zakona do 31. decembra 2006.
Ne glede na 15. in 18. člen tega zakona se za člane Sveta Banke Slovenije, ki so visokošolski učitelji, do izteka njihovih mandatov, uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 38. člena zakona in drugega odstavka 42. člena zakona, ki so veljale do uveljavitve tega zakona.
37. in 38. člen tega zakona se začneta uporabljati z dnem uvedbe eura kot valute Republike Slovenije.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 napredno iskanje

Urad predsednika Republike Slovenije

Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

   gp.uprs@up-rs.si

© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani