Predsednik republike dr. Janez Drnovšek na srečanju svetovnih gospodarskih voditeljev v Davosu

Davos - Švica / Ljubljana, 01/24/2003 | sporočilo za javnost

Predsednik republike dr. Janez Drnovšek se danes v Davosu udeležuje srečanja svetovnih gospodarskih voditeljev, ki ga v okviru letnega srečanja tradicionalno prireja Svetovni gospodarski forum.

Pogovori so posvečeni ekonomskim in geostrateškim implikacijam boja proti mednarodnemu terorizmu. Med drugim se pogovorov udeležujejo generalni sekretar Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), Donald J. Johanston, generalni sekretar Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Alvaro Silva – Calderon, generalni sekretar Interpola Ronald Noble in dekan šole za vladne študije na univerzi Harvard, Joseph Nye.

Stališče predsednik dr. Drnovška je, da boj proti mednarodnemu terorizmu pomembno oblikuje smer razvoja mednarodnih odnosov, čeprav še ni jasno, ali bo pripeljal do krepitve mednarodnega sodelovanja znotraj organizacij, kot sta OZN in NATO, ali pa bo prišlo do poudarjanja enostranskega delovanja.

Globalna narava nevarnosti mednarodnega terorizma je združila svet v solidarnem odgovoru na 11. september. Vprašanje reševanja iraške krize postavlja to solidarnost pred veliko preizkušnjo. Ali jo bo protiteroristična koalicija uspešno prestala, bo pomembno odvisno od tega, ali bo prišlo do nekega širšega mednarodnega dogovora o načinu reševanja krize, ali ne. Pri tem bo za prihodnost mednarodne ureditve pomembno, ali se bodo članice mednarodne skupnosti sporazumele o legitimnosti oz. mednarodnopravni osnovi morebitnega posredovanja proti Iraku. V tem trenutku lahko ugotovimo, da so dosedanje dejavnosti za reševanje iraške krize potekale pod okriljem multilateralnih mehanizmov, to je ob podpori Varnostnega sveta OZN. Dr. Drnovšek poudarja, da se morajo članice VS zavedati, da pri reševanju nastale situacije ne gre le za vprašanje Iraka, temveč za bodočnost mednarodnih odnosov. Zato je nujno narediti vse, da se najde soglasje o rešitvi iraške krize.

Predsednik dr. Drnovšek meni tudi, da čeprav je v tem trenutku pomemben razplet vprašanje iraške krize, pa je na dolgi rok najpomembnejša naloga mednarodne skupnosti v boju zoper terorizem odpravljanje njegovih vzrokov. V pogojih globalizacije in vse večje medsebojne odvisnosti, imajo ekonomske, medetnične in verske napetosti potencialno globalni učinek in niso več omejene na posamezne države ali regije, na kar opozarja ravno nevarnost mednarodnega terorizma. Odpravljanje vzrokov za pojav napetosti, ki vodi v terorizem, mora vključevati gospodarsko pomoč manj razvitim in stanje rešitev v medsebojnem dialogu.

V tem okviru je po mnenju dr. Drnovška še posebej pomembna stabilizacija držav, ki so jih prizadeli notranji konflikti. Pri tem predsednik še posebej opozarja na regijo Jugovzhodne Evrope. Čeprav se včasih zdi, da je grožnja regionalnih nestabilnosti po 11. septembru zamenjala grožnjo mednarodnega terorizma, ne smemo spregledati, da sta ti dve nevarnosti povezani in se ne izključujeta. Kajti države, ki so zaradi notranjih razkolov ali neuspešne pokonfliktne obnove nestabilne oz. neuspešne, predstavljajo plodna tla za razvoj terorizma. Zato dr. Drnovšek poudarja izjemen pomen pokonfliktne obnove prizadetih območij in vloge mednarodne skupnosti pri tem, čeprav je to delo lahko velikokrat zelo nehvaležno, saj zahteva ogromne vire, rezultati pa so negotovi in vidni šele na dolgi rok.

Čeprav je sedaj regija JV Evrope mirna, je uspešnost njene konsolidacije še vedno močno odvisna od aktivne vloge mednarodne skupnosti. Mednarodna skupnost mora namenjati ustrezno pozornost, sredstva in ekspertizo za vzpostavitev uspešnih gospodarstev ter za politično in socialno konsolidacijo. Predsednik poudarja, da se Slovenija, ki je tudi gospodarsko močno angažirana v regiji, zavzema za vključevanje držav iz JV Evrope v EU in druge evro-atlantske integracije, saj je takšna perspektiva pomemben element za njeno dolgoročno stabilizacijo.

Dr. Drnovšek opozarja še na en pomemben vidik boja proti mednarodnemu terorizmu: spoštovanje človekovih pravic. V boju proti univerzalnemu zlu terorizma moramo namenjati ohranjanju civilizacijskih pridobitev, med katerimi človekove pravice nedvomno zavzemajo najvidnejše mesto. Čeprav se včasih "hobsovski" dilemi med varnostjo in svobodo ne moremo izogniti, pa moramo kljub vsemu v največji možni meri zagotavljati izpolnjevanje mednarodnih obvez za spoštovanje človekovih pravic.

napredno iskanje