Pogovor z dr. Janezom Drnovškom na Radiu 94 Postojna in Notranjskem radiu Logatec
Postojna, 03/18/2006 | intervju
S predsednikom dr. Janezom Drnovškom se je pogovarjala Mateja Jordan.
Radio 94 Postojna in Notranjski radio Logatec, 18.03.2006, ob 12.30 uri.
(nelektorirano)
- Mateja Jordan: Spoštovani poslušalci, drage poslušalke Radia 94 in Notranjskega radia. V veliko čast in veselje mi je, da lahko v našem studiu danes pozdravim predsednika Republike Slovenije, dr. Janeza Drnovška. Dobrodošli v Postojni.
dr. Janez Drnovšek: Dober dan, lepo pozdravljeni. Tudi jaz lepo pozdravljam vaše poslušalke in poslušalce.
- Jordan: Že dolgo niste bili v Postojni ali se mogoče motim?
dr. Drnovšek: Res je, da že kar nekaj časa nisem bil, vsaj v mestu. Bil sem, ko je bil dan Slovenske vojske v bližini Postojne. V samem mestu sem pa… Ravno, ko sem se peljal skozi, razmišljal, da me že nekaj časa ni bilo. Tako, da se bom zdaj ustavil v kakšni kavarni.
- Jordan: In se malo razgledali okrog.
dr. Drnovšek: Tako.
- Jordan: Slovenijo ste, dr. Drnovšek, tako rekoč šokirali ob novem letu, ko ste državljanom namenili za predsednika nekoliko neobičajno poslanico, čestitko. Spremembe v vašem načinu bivanja, delovanja in komuniciranja tudi z javnostjo pa so se najbrž začele že precej prej. No, z javnostjo ravno ne, ampak sicer. Zaslutili smo jih lahko že v vaših lanskih prizadevanjih za rešitev krize na Kosovu.
dr. Drnovšek: Ja, ne vem, kako naj to komentiram. Z marsičem sem se že prej ukvarjal, to je res. Torej, če so spremembe… spremembe so vedno, mislim, da pri vsakem človeku prihaja do sprememb. Važno je, da so to spremembe na bolje. In kar se mene tiče, spremembe dejansko so. Če jih sam opredelim nekako, zlasti od lanskega poletja naprej, sem nekako opravil, če temu tako rečem, bolj s klasično politiko s takšnim klasičnim načinom delovanja, morda s političnim taktiziranjem, tako da od takrat naprej več ali manj povem zelo jasno, kaj si mislim, ne glede na to ali je komu to všeč ali ni. Prej sem bil včasih bolj diplomatski, zdaj nisem več. In morda je to še najbolj vidna sprememba navzven in seveda poskušam razreševati različne situacije, pri nas ali v svetu, tudi na tak način, torej da tudi zelo jasno povem. Kot sem že rekel bobu bob, ali predlagam rešitev ali sem tudi kritičen recimo tudi do mednarodne skupnosti ali do koga drugega, če vidim, da stvari ne gredo naprej. Želim pač izkoristiti to svojo funkcijo, ta vpliv za to, da bi čim več lahko pomagal ljudem, da bi razrešil kakšne zapletene situacije, da bi humanitarno pomagal, recimo v Darfurju in tako naprej. Skratka, želim narediti čim več pozitivnega in ne samo udobno sedeti v svojem predsedniškem stolčku in čakati, da bo mandat minil.
- Jordan: Pa vendarle, Slovenci smo kar naenkrat dobili drugačnega predsednika, to je pri nekaterih naletelo na odobravanje, kot ste že rekli, pri drugih spet pa neodobravanje, tudi nekaj zgražanja, če uporabim nekoliko grobo besedo, je bilo kdaj pa kdaj. Pa ste pričakovali, da bodo vaše poteze, tudi tiste, ki so kasneje sledile po vaših poskusih vpliva na rešitev krize na Kosovu, povzročile takšno medijsko odmevnost, toliko pozornosti?
dr. Drnovšek: Veste, s tem se niti ne ukvarjam preveč, s tem, kakšni so odzivi,. Predvsem s tistimi negativnimi ne. Pozitivnih je pa precej, ne vem, to sem prijetno presenečen. Zelo veliko ljudi se pozitivno odziva. Takšni pristopi, tudi takšni projekti jih nekako pritegnejo bolj kot pa tisto bolj klasično politično delovanje, tako da se mi javljajo zlasti takšni ljudje, ki so bili že bolj pasivni prej, apatični do politike, ko se jim je zdelo, da tako in tako nimajo nič smisla več. Takšni so se začeli oglašati, podpirati, tudi želijo sodelovati. In to se mi zdi pozitivno. Tisti, ki so pa a priori, ki bolj negativno razmišljajo in se jim zdi čudno vsako pozitivno razmišljanje, s tistimi se pa niti ne ukvarjam preveč ali pa nič.
- Jordan: Torej vas ne motijo niti tisti komentarji ali pa zlobne pripombe, ki včasih le presegajo mere dobrega okusa…
dr. Drnovšek: Sploh jih ne berem, a veste. Sploh jih ne berem, tako da sploh ne… to je ena izmed sprememb glede na prej. Sploh ne berem več časopisov, medijev, kaj pišejo o meni. S tem se sploh ne ukvarjam več. Seveda spremljam tiste stvari, ki jih moram vedeti v svojem delovanju. Ampak drugače, da bi se ukvarjal s tem, kaj kdo o meni piše in govori, s tem pa sploh ne.
- Jordan: Je vse te spremembe povzročila bolezen?
dr. Drnovšek: No, jaz mislim, da vsak nekako v svojem življenju gre skozi različne preizkušnje, izkušnje, ki se nekako sestavljajo, zbirajo in vse to vpliva na človeka. Bolezen je pa tako, pravim, seveda lahko je tudi nek izziv, je neka preizkušnja, ki človeka lahko obrne tako ali drugače. Včasih je, predvsem taka zelo huda bolezen, takrat ko se dejansko soočiš recimo s smrtjo, je priložnost seveda, da začneš drugače vrednotit svoje življenje in pravzaprav vse stvari na svetu. No, najbrž je pri meni nekaj tega bilo, vsekakor. In drugače seveda pogledaš na to, kaj je bistveno in kaj ni bistveno in odvržeš ves balast. Predvsem to je pomembno, odvreči balast v življenju, se ukvarjati res samo s tistim, kar je bistveno, ne tisto, kar si sami nekako navlečemo pa v bistvu je pa povsem nepotrebno. Tako da, to sem vsekakor, ta balast sem pospravil iz svojega življenja.
- Jordan: O tem pravzaprav govorijo vsi, ki so šli skozi takšen proces bolezni in ozdravljenja. Vaš urnik je zelo natrpan, samo v zadnjih desetih dneh ste obiskali Izrael, Španijo, Portugalsko, opravili tudi številne obveznosti doma. Najbrž je zdaj že tudi tistim največjim skeptikom jasno, da je z vašim zdravjem pravzaprav vse v redu.
dr. Drnovšek: Jaz upam, da jim je, drugače je pa njihov problem, če jim ni, a ne. Moj ni. Jaz sem zadovoljen s tem, da funkcioniram, da imam precej energije, kot vidite veliko aktivnosti, sami ste dejali, in tudi vnaprej bo veliko.
- Jordan: Tako je med tistimi tehnikami, ki jih uporabljate, če uporabim ta izraz, za zdravljenje, za ohranjanje zdravja mogoče tudi glasba, za katero pravijo, da če je prava, da je tudi zdravilna.
dr. Drnovšek: Tudi glasba je prav, če je pozitivna. In potem je zdravilna, če je pozitivna.
- Jordan: Tako. Za prvi glasbeni premor v današnjem pogovoru na Radiu 94 in Notranjskem radiu ste izbrali, rekli ste eno starejšo, in to je Bob Dylan in Blowin' in the wind.
* * *
- Jordan: Ura je 12 in 44 minut. V studiu Radia 94 in Notranjskega radia še vedno predsednik Republike Slovenije, dr. Janez Drnovšek. Prizadevate si za boljši svet, najbrž pa ugotavljate, ko potujete po različnih državah in se soočate s tamkajšnjimi, marsikdaj res kriznimi razmerami, da smo še daleč od ideala. Ali pa se motim mogoče, spet.
dr. Drnovšek: Ne, ne motite se, na žalost. Svet je res daleč od idealnega sveta. Na svetu je tako veliko problemov, konfliktov, vojn še vedno. Veliko je lakote. Vidimo, da se v svetu slabšajo tudi, če tako rečem, klimatske razmere in nekako svet ni uravnotežen, pravim jaz. Svet ni v ravnotežju in človeštvo ni v ravnotežju. Stvari se odvijajo na tak način, da tako rečem, nihče nima kontrole. Nihče ne usmerja zadev tja, kamor bi bilo treba, da bi človeštvo na daljši rok preživelo. Socialne razmere v svetu se ne izboljšujejo razlike so vedno večje, niso manjše. Vedno več ljudi je lačnih, jih ni vedno manj, kljub temu, da sprejemamo deklaracije o tem. In vidimo tudi, da različne krizne situacije kar vztrajajo, še trajajo. Bližnji Vzhod, kjer sem bil prejšnji teden, še vedno je polno sovraštva tam, prav tak težek občutek ima človek in očitno je zelo težko takšno spiralo sovraštva nekako prekiniti, presekati. Ali pa če pogledamo situacijo v Darfurju. Po drugi strani pa mednarodna skupnost precej je neučinkovita. Ruanda, genocid v Ruandi so vsi opazovali. Združeni narodi so dobesedno opazovali genocid v Ruandi. Ali pa v Bosni in Hercegovini ali pa sedaj v Darfurju. Že tri leta traja tam izjemno težka situacija. Genocid, ameriški kongres je uradno … razglasil za genocid, pa se nič ne zgodi. Veliko je spet besed, no, res pa je, da je vsaj humanitarna aktivnost, lahko bi rekel kar spodobna. Vsaj na primeru Darfurja, sem večkrat rekel, politika je odpovedala s svojimi mirovnimi prizadevanji, ampak humanitarne organizacije pa niso in tam je na tisoče prostovoljcev iz Evrope, iz drugod, ki pomagajo ljudem v zelo težkih razmerah. To kaže na to, da klub vsemu človeštvo seveda se zaveda, marsikdo se zaveda situacije, želi reševati, želi pomagati. Najbolj neučinkovite so pa institucije, tiste, ki so pravzaprav zadolžene za to. Veliko več se naredi tam, ko so ljudje, prostovoljci motivirani, ko skušajo pomagati, čeprav jim to ne bi bilo treba. Tisti, ki pa so zato plačani, pa izgubljajo čas in posedajo po dolgih konferencah, sestankih pa nič ne premaknejo.
- Jordan: Kaj bi bilo treba storiti?
dr. Drnovšek: Ja, dvigovati zavest, to jaz pravim, ljudi, ta se že dviguje, marsikje se mi zdi, veliko vidimo nevladnih organizacij, ki opozarjajo na probleme človeštva, ali na klimatske ali na revščino. Navsezadnje imajo prav antiglobalisti, ki na to že nekaj let opozarjajo, recimo pri vsakem velikem mednarodnem srečanju, kjer se sestanejo kakšne mednarodne institucije. Seveda ni prav, če na to opozarjajo z nasiljem, ker nasilje ni nikoli, po moje nikoli upravičeno. Ampak vsebinsko imajo pa prav, ko opozarjajo na neučinkovitost teh institucij in da se nič ne zgodi. Ampak edini način je dvigovanje zavesti ljudi. Čim več ljudi se mora tega zavedati, biti pripravljeni za to nekaj storiti v svojem okolju, tam kjer lahko, tudi drugače in potem se bodo stvari začele premikati. No, jaz poskušam biti po eni strani zdaj tudi precej kritičen do mednarodnih institucij, ki so zato navsezadnje poklicane, plačane, OZN in tako naprej, pa preveč počasi delujejo in ne rešujejo takšnih problemov. Kako lahko gledajo recimo, da vsak dan umira na stotine ali pa tisoče ljudi, pa se jim nič ne mudi. Pa traja mesece in mesece, pa se nič ne premakne. Tako da sem poskušal na tem primeru v Darfurju pokazati na to neučinkovitost in tudi sam sem vzel nekatere iniciative, ki so, s katerimi sem želel vse skupaj malo pretresti pa pripeljati do nekega rezultata. Ampak jaz pravim, čim več ljudi se mora tega zavedati, čim več ljudi mora začeti delovati, tako razmišljati in tako delovati in stvari se bodo začele spreminjati. Potem tudi v institucijah, to bo potem tudi pritisk na politike, tudi na institucije, ki bodo morale začeti delovati drugače.
- Jordan: Omenili ste humanitarne akcije, ki so bolj učinkovite od mednarodnih organizacij. V slovenski akciji Svet za Darfur je zbranih že več kot 140 milijonov tolarjev. Očitno imajo ljudje še zaupanje v humanitarne akcije, čeprav se vse prevečkrat zgodi, še vedno, da denar ne pride v roke tistih, ki ga najbolj potrebujejo.
dr. Drnovšek: Jaz mislim, da je prav, da zaupajo humanitarnim organizacijam. Naše humanitarne organizacije so zdaj zelo resno pristopile k temu projektu, tako Karitas, Unicef, Rdeči križ, Ustanova Skupaj, resno delajo. Skupaj smo se usedli z njimi, dogovorili so se za skupen nastop, pozabili so na kakšne medsebojne prestižne boje ali kaj takšnega, tako da res dobro delujejo. In, kot sem že prej dejal, na samem terenu v Darfurju te organizacije nastopajo, njihove pač mednarodne mreže, veliko prostovoljcev res v težkih razmerah, kjer so pravzaprav sami ogroženi, sami tvegajo življenje, pa so tam in skušajo pomagati ljudem, ki pravzaprav nimajo nobene druge možnosti, kot pa samo ta pomoč. Od tega živijo, na podlagi tega lahko preživijo, drugače pa so obsojeni na smrt. Tako da jaz mislim, da je prav, da pomagajo naši ljudje, tudi da zaupajo humanitarnim organizacijam.
- Jordan: Lahko majhna organizacije, kot je vaše Gibanje za pravičnost in razvoj, naredijo več kot prej omenjene neučinkovite velike mednarodne organizacije?
dr. Drnovšek: Ja, če bomo seveda z njimi uspeli čim več ljudi prepričati, čim bolj dvigniti zavest ljudi, to je pravzaprav glavni namen, tudi namen Gibanja za pravičnost in razvoj, ki ga sam ustanavljam, dvigovati zavest ljudi o teh vprašanjih. Zavest o potrebi, da moramo delovati ljudje, da moramo pomagati tudi drug drugemu, tudi biti solidarni, da moramo skrbeti za svoje okolje na primer, zato da ne bomo uničili pravzaprav tega planeta, na katerem živimo, in zato da skrbimo za čim bolj pozitivne medsebojne odnose, to se mi zdi bistvo vsega. In potem če to dosežemo, ne, če spravimo čim več, če bo čim več ljudi prišlo na to raven, na tak način razmišljanja, do pozitivnosti, da bodo pozitivni, potem bo ta svet čisto drugačen, čisto drugače gledal, izgledal, kot izgleda danes.
- Jordan: Še kakšno besedo bova rekla na temo Gibanja za pravičnost in razvoj. Še prej pa prisluhnila Leonardu Cohenu in naši poslušalci seveda tudi, tudi po vašem izboru.
* * *
- Jordan: Dr. Drnovšek, govorila sva prejle o Gibanju za pravičnost in razvoj, ki je zdaj tudi formalno organizirano kot združenje, ki pa ne bo, kot opozarjate, delovalo na tak način, kot delujejo podobne organizacije. Kako si predstavljate konkretne akcije?
dr. Drnovšek: No, zdaj je združenje začelo delovati preko spletne strani. Tam vsak dan objavim svojo misel dneva. Namen tega je ravno opozarjanje na ta vprašanja in dvigovanje zavesti. Ob tem pa je odprtih več tematskih področij, ki pričakujem, da se bodo člani, simpatizerji sami oglašali s svojimi predlogi, s svojimi iniciativami. In pričakujem, da se bodo v čim večji meri potem tudi sami na nek način ali organizirali za posamezne aktivnosti ali pa v svojem okolju na podlagi tega delovali na tak način, kot želimo pravzaprav s tem nekako pokazati. Ne bo, pravim, da bo to gibanje ne bo recimo neka organizacija, kjer bi bilo veliko sestankov in tako naprej. Takšnih imamo že več kot dovolj, takšna je že klasična politika. Tako da kakšni posamezni dogodki bodo, ko bomo organizirali kakšen skupen dogodek in takrat prišli skupaj in seveda kaj rekli. Drugače pa, kot pravim, spodbuda recimo ekološkim pridelovalcem, lahko se bodo recimo organizirale tam neka akcija, nek obisk, nek ogled ali morda kakšna akcija za pomoč starejšim. To je tudi recimo ena izmed tematskih področij in podobno. Ljudje naj bi se potem sami srečevali s svojimi predlogi, s svojimi idejami, s svojimi iniciativami, čim manj formalnega organiziranja, čim manj, kot sem dejal, tistega, kar imamo že preveč.
- Jordan: Veliko bo torej prepuščeno samoiniciativi. Tukaj pa smo spet pri zavesti ljudi.
dr. Drnovšek: Točno to. Ravno za to se gre. In če dvigujemo predvsem zavest, mislim, da ni potrebno ob tem veliko organizirati. Sama zavest bo že narekovala ljudem potem, kaj je treba storiti. Nekako se bomo na ta način spravljali na skupni imenovalec in se bomo potem že nekako našli na pravih projektih o pravih stvareh in jih podprli in mislim, da je to to. To je tisto, kar želim, in to je tisto, česar morda bolj manjka kot česa drugega danes.
- Jordan: Koliko članov ima zdaj vaše gibanje? So med njimi mogoče tudi znana imena, iz politike?
dr. Drnovšek: Okoli 1.200 članov, mislim, da je zadnja številka, ko sem pogledal. Seveda zaenkrat samo preko spletne stran, ki je šele začela delovati, prihajajo te prijave. Znane osebe? Ja, nekaj znanih oseb je, ampak ne politikov, ker zadeva ni usmerjena politično, in mislim, da politiki so zaenkrat, upam, to razumeli tako. Tudi nekaterim sem to povedal, da ne želim pravzaprav posegati na nek običajen, klasičen način v politiko s tem.
- Jordan: Nekateri se precej naglas sprašujejo, kakšno vlogo naj bi združenje odigralo na jesenskih volitvah. Razmišljate o tem tudi vi ali gre predvsem za pričakovanja, mogoče celo bojazen drugih?
dr. Drnovšek: Poglejte, stvari se tako bolj spontano odvijajo, kot pa z nekim planiranjem. Ne, če izhajaš iz tega, da skušamo dvigovati zavest ljudi o številnih vprašanjih, zavest o njih samih, o drugačnih medsebojnih odnosih, potem lahko iz tega seveda marsikaj nastane, marsikakšna tudi aktivnost, in ko ste me že vprašali za lokalne volitve, ali imam jaz takšen načrt? Nimam ga, ampak ni pa izključeno. Poglejte, včeraj sem sprejel recimo, je prišel do mene gospod Florjančič, znani izumitelj, 88 let je star, velik izumitelj. Prav zanimiv človek in tako vitalen pri vseh teh svojih 88-ih letih. Pa pravi, poglejte, on je z Bleda, pravi, če stopiva skupaj, če vi pridete s svojim gibanjem pa nas ene par ljudi stopi skupaj pa dajmo nekaj narediti na Bledu. Dajmo iz Bleda narediti tisto, kar bi moral Bled biti, ne, tudi to, kar je morda bil včasih, pa zdaj ni. Se je premalo naredilo in ne v pravo smer. Pa sem mu rekel: ja, gospod Florjančič, če pridete pa če imate še nekaj takšnih ljudi, lahko tudi jaz pridem, pa pridem sam pa s svojim gibanjem pa nekaj sestavimo. Na tak način bomo čisto spontano morda kaj sestavili, morda na Bledu, morda kje drugje. Ampak, da bi pa to planiral, pa ne. To bo odvisno od ljudi, od njihovih pobud, interesa. Če bo šlo za prave projekte, za prave ljudi, bom z veseljem zraven.
- Jordan: Čas marsikaj pokaže in razkrije. Veliko prahu je dvignilo vaše nasprotovanje vojaški paradi ob načrtovanem praznovanju obletnice osamosvojitve Slovenije. Pojavljale so se razne razlage v javnosti. Lahko še enkrat svoje razloge pojasnite tudi poslušalcem Radia 94 in Notranjskega radia? Zakaj »ne« paradi?
dr. Drnovšek: Ja, mislim, da je to nekaj, kar bolj spada v preteklost. Razkazovanje vojaške moči ima po moji oceni osnovni namen, da, vsaj tako je bilo v zgodovini, da pač pokaže moč vojaško moč države, da na ta način morda tudi malo zastrašuje sosede. In osnovni pravzaprav namen razkazovanja vojaške moči se mi zdi, da ni tisto, kar bi recimo, kar bi morala Slovenija danes kazati in s čimer bi se identificirala. Jaz sem povedal, jaz sem po svoji funkciji tudi vrhovni poveljnik Slovenske vojske in zelo dobro delamo z njimi skupaj, torej s Slovensko vojsko. Jo cenim, cenim njihovo delo, zelo kvalitetno delo. Sodelujejo v zahtevnih mednarodnih operacijah in mislim, da je to prava stvar. Ampak sodelujejo v mirovnih operacijah, sodelujejo v različnih mednarodnih aktivnosti, kjer pomagamo drugim, recimo v Bosni in Hercegovini ali na Kosovu ali v Afganistanu. Pomagamo reševati neke zahtevne probleme in to mednarodna skupnost ceni. To je ta mednarodna solidarnost. Morda, če bi mi, če bomo mi nekoč potrebovali pomoč, bodo drugi nam na ta način pomagali, to je bistvo. Ampak v to ne sodijo več parade. Zakaj bi morali razkazovati potem svojo vojaško moč in tudi to nekaj stane, navsezadnje. In potrebno je nekaj aktivnosti, kar nekaj ljudi se mora potem kar nekaj časa s tem ukvarjati, pa bi lahko tisti čas uporabili za kaj bolj pametnega, če temu tako rečemo.
- Jordan: No, tule je še nekdo, ki prav gotovo ne bi bil za parado, pravzaprav ga krasijo enaka prizadevanja kot vas. Neil Young.
* * *
- Jordan: Devet minut po 13. uri. Predsednik Republike Slovenije, dr. Janez Drnovšek še vedno v našem studiu. Vaše razmišljanje v nagovoru na spletni strani Gibanje za pravičnost in razvoj spominja na nauke iz budizma. Se vam zdi, da lahko zahodnjak enostavno doseže srečo na tak način, kot jo predlagate, kot ga predlagate vi?
dr. Drnovšek: Ja, nekateri drugi pa pravijo, da spominjajo na nauke iz Biblije. Jaz mislim, da imajo vse religije, vse vere neka skupna sporočila. Da so si zelo podobne, da želijo izboljšati človeka. Jaz mislim, da so izvorno želele dvigniti zavest človeku, napraviti ga boljšega. Vse govorijo o tem, ne ubijaj, ne kradi in podobno. Včasih je potem človek skozi svoje delovanje malo spremenil te nauke, ki so jih religije dajale, malo jih je prikrojil sebi, če tako rečem, in vanje je vnesel recimo tisto, s čemer se ukvarja, to je borba za oblast, za moč in včasih religijo uporabljal v te namene tudi, kar je seveda zelo zgrešeno. Ampak v osnovi so pa vse religije, imajo pa takšna pozitivna sporočila v sebi in ne glede na to ali gre za krščanstvo ali gre za budizem ali gre za islam. Osebno mislim, da je islam napačno tolmačen v nekaterih točkah, kjer ga uporabljajo za upravičilo vojn in svetih vojn in terorizma, fundamentalizma, da v osnovi je tudi islam pozitiven. Ampak ljudje ga včasih potem napačno tolmačijo.
- Jordan: Ja, beseda duhovnost ima danes marsikdaj in za marsikoga negativen prizvok. Prihaja do prave poplave tako imenovane instant duhovnosti, gurujev takšnih in drugačnih. Kaj si pod tem pojmom pravzaprav predstavljate vi? Je to tista, že večkrat omenjena zavest, zavedanje?
dr. Drnovšek: Ja, to si predstavljam, točno to zavedanje, zavedanje pravzaprav samega sebe, sveta okrog sebe, zavedanje vsakega trenutka, zavedanje, ki sega preko takšnih motivov kot so recimo samo materialni, da človek zreducira sam sebe na samo na materialno bitje in tudi na materialne dobrine, prizadevanje recimo za dobiček in tako naprej. Človek je nekaj več in dvigovanje zavesti nad tisti ozek, nad tisti ozek materialni nivo, mislim, da je tisto, o čemer govorimo, čemur pravimo tudi duhovnost potem. Tako da jaz mislim, da gre samo za različne izraze, enkrat torej dvigovanje zavesti ali pa duhovnost, je pravzaprav isto. Ali pa, kot sem že prej dejal, religije so strmele za tem istim. Poplava gurujev, pravite… Ja, najbrž res, ampak treba je znati razločiti zrno od plevela, kot vedno. Osnovna sporočila so enaka, se jih da prepoznati, to so pozitivna, gre za pozitivno mišljenje, za pozitivno delovanje človeka, za to da torej preseže tisto borbo, samo ozko borbo ali da preseže tudi egoizem, sam svojo sebičnost, torej da ni samo sebično bitje, ki samo grabi zase, ampak da mora tudi do česa drugega. Da mu je do tega, da pomaga drugim ljudem, da se zaveda, da tudi drugi čutijo na enak način kot on, da tudi trpijo in da jim skuša pomagati. Jaz pravim, da s tem, ko skušamo pomagati drugim ljudem, pomagamo tudi sebi. Postanemo drugačni ljudje, zrastemo, najdemo v tem tudi veliko večje zadovoljstvo kot pa samo v materialnih dobrinah.
- Jordan: Očitno ste prišli do spoznanja, da človeško telo razpolaga s silami, ki so sposobne samozdravljenja. Ste se zato odrekli pomoči tako uradne kot komplementarne medicine?
dr. Drnovšek: Ja, jaz mislim, da sicer medicina je seveda lahko koristna, lahko pomaga človeku in marsikomu pomaga. So pa situacije, ko mora človek pravzaprav sam preceniti, kaj bo naredil, in da ni dobro, da vso odgovornost za svoje zdravje prepuščamo nekomu drugemu, nalagamo nekomu drugemu ali uradnemu zdravniku ali nekemu alternativnemu zdravniku. In ko zapademo v neke težave, ne znamo več naprej, zdaj pa iščemo nekoga, ki mu bomo obesili vso odgovornost za svoje zdravje, za svoje življenje. To se mi zdi, da je kar malo preveč. To je…imamo samo eno življenje, to zdravje. Da človek ne bi sam pravzaprav najprej razčistil stvari in poskušal rešiti sam sebe, se mi seveda ne zdi prav. Mislim, da mora človek sam to storiti. In jaz govorim pri tem, da je treba poslušati svojo intuicijo, svoj notranji glas, narediti tiste stvari, ki ti jih pravzaprav organizem tudi sam narekuje, ki jih… Vedno nam organizem signalizira, kaj potrebuje, kar rabi, tudi nas opozarja, kadar delamo kakšne stvari narobe, ampak mi v naši hitrosti v tem sodoben življenju to vedno manj slišimo, preslišimo in potem pademo v težave, v bolezni. No, ampak vsaj takrat je priložnost, da se spet prebudimo in da začnemo poslušati sami sebe, svoj organizem in ta nam bo znal najbolje svetovati.
- Jordan: Kako pa komentirate očitke zdravnikov, da kot predsednik s tem dajete slab zgled, predvsem resno bolnim ljudem, ki da ne bodo več zaupali stroki, medicinski stroki?
dr. Drnovšek: No, jaz tega nisem nikoli rekel, to so njihove interpretacije, če so takšne interpretacije. Jaz govorim tisto, kar govorim. Govorim to, kar sem tudi ravno zdajle povedal, da so določene situacije, ko pač recimo je nujno potrebna zdravniška pomoč, recimo tudi ko je potrebna neka operacija, ampak so pa situacije, ko ni nujno potrebna, recimo ko pa bi morda človek v neki težki situaciji včasih recimo, sploh če gre za rakaste bolezni, zdravniki predpišejo neke terapije, za katere sami vedo, da skoraj nimajo nobene možnosti za uspeh. So pa takšne, da bodo uničile, zmanjšale obrambni sistem človeka, bolnika do takšne točke, da se sam ne bo mogel več delovati, skratka ne bo, tudi sam si ne bo mogel več pomagati. In če gre za takšno situacijo recimo, ko v bistvu uradna medicina nima več pravega odgovora, pa ga vseeno poskuša poiskati in dajati in s tem tudi uničiti imunski sistem človeku, v takšni situaciji pa niso v redu. Takrat je bolje povedati odkrito, tudi bolniku, kakšna je situacija, pa naj se sam odloči. Sprejemam tudi to, da ni vsak v stanju to narediti, recimo, kar sem jaz naredil in se na tak način potegniti, če tako rečem, mora pač priti v takšno stanje. Torej ni nekega enotnega recepta zdaj za vse. Mislim pa, da bi morali negovati to svojo intuicijo, ta svoj notranji občutek, se ravnati po njem in bomo vedeli, kaj je treba storiti. Tudi je to, ali poslušati zdravnika v neki točki ali ne.
- Jordan: Veliko telefonskih klicev imamo, veliko ljudi vam izraža podporo, vas pozdravlja. Vseh seveda ne moremo sprejeti, zato bomo dali priložnost samo enemu poslušalcu, ki ga prav lepo pozdravljam. Halo. Halo, dober dan. Kdo je z nami? Ja, v tem trenutku je tisti, ki je čakal na naši telefonski zvezi obupal. Je pa tule v našem SMS nabiralniku sijoč pomladni pozdrav, tako piše spoštovanemu gospodu predsedniku. In vprašanje, ali sprejmete donacijo v obliki umetniških del v podporo vašega humanitarnega poslanstva?
dr. Drnovšek: Ja, o tem zdaj še nisem razmišljal, samo če se bodo pojavile, potem verjetno bodo lahko tudi, recimo, da humanitarne organizacije pripravile kakšno dobrodelno dražbo takšnih umetniških izdelkov.
- Jordan: Tako, zdajle pa menda imamo nekoga, ki želi govoriti s predsednikom Republike Slovenije. Medtem še to, bistven del vašega zdravljenja predstavlja spremenjen način prehranjevanja. Veliko smo že slišali o tem, kakšno in kako pripravljeno hrano uživate sedaj. Nič pa ne vemo o tem, kako ste živeli prej in kaj ste prej jedli?
dr. Drnovšek: Ja, grešil sem tako kot vsi drugi. Tudi jaz sem jedel vse, pa niti nisem razmišljal o tem, kaj sploh jem, ker to mi ni bilo važno. Vedno je bilo kaj drugega važno, vedno so bili kakšni sestanki, kakšne aktivnosti in sem potem na hitro pač pojedel tisto, kar se je pač dalo na hitro pojesti. Torej, tudi jaz sem prej jedel meso, zrezke in vse take stvari, ki me zdaj kar strese, če pomislim na njih. Tako da, potem sem postopno prešel na vegetarijanstvo takrat po operaciji pred šestimi leti in potem sledil svojemu občutku. No, jaz sem precej daleč v tem, ni me treba ravno posnemati. Vsak naj sledi svoj občutek in temu primerno tudi je. Sem pa že večkrat rekel, da mislim pa, da meso pravzaprav pa zame najbolj problematično, ima najnižjo energetsko vrednost, čeprav ljudje mislijo, da ima visoko, tako da običajno vsakemu vsaj to priporočam, da vsaj to opusti. Vsaj postopno, če ne takoj.
- Jordan: Tako pa vam tak način prehranjevanja uspeva na potovanjih, ki so dolga in pogosta, vključujejo mnoge obveznosti?
dr. Drnovšek: Zdaj mi je vedno bolj enostavno. Veste, na tem nivoju pravzaprav mi je treba veliko manj jesti. Tudi recimo jaz pojem, zdaj pojem eno solato pa malo kruha pa sem zadovoljen. Pa imam kosilo. Tako da, res je, da večinoma marsikje še niso navajeni na vegetarijansko prehrano, ampak jih že potem nekako podučim.
- Jordan: Vaš novi dom ste si uredili na Zaplani, to je na področju slišnosti naše radijske postaje. Kaj vas je pravzaprav vleklo v te kraje?
dr. Drnovšek: Dobro se počutim na Zaplani. Narava, svež zrak in tako bi rekel, v naravi se človek kar nekako vedno prečisti in obnovi. In tudi naravo vsakomur priporočam, sploh če živi v mestu. Prej sem hodil v naravo, ampak sem pač živel v mestu in sem potem iskal vsak trenutek, da sem skočil v naravo. Zdaj pač obratno, zdaj živim v naravi in potem hodim v službo v mesto. Ampak na ta način imam več narave kot prej in narava človeka prečisti, v naravi dobiš spet pozitivno energijo, se na nek način regeneriraš in to mislim, da je precej univerzalno zdravilo.
- Jordan: Navezali ste tudi stike z domačini, se povezali s pridelovalci ekološke hrane. Kako vas ljudje doživljajo? Vendarle ste predsednik republike.
dr. Drnovšek: No, jaz mislim, da se kar v redu razumem z vsemi. Potem, ko ugotovijo, da sem kar enostaven, da nič ne kompliciram in se zelo enostavno in po domače pogovorimo o čemerkoli že. Tako da s tem sploh ni težav.
- Jordan: Eno avtobiografsko knjigo ste že napisali – Moja resnica. Vas mika, da bi zapisali tudi vaše izkušnje zadnjih, zadnjega leta mogoče, s katerimi bi prav gotovo veliko storili za dvig splošne zavesti?
dr. Drnovšek: Ja, morda bom napisal knjigo. Zdaj trenutno sicer nimam veliko časa, ampak pišem pa vsak dan misel dneva na spletno stran Gibanja za pravičnost in razvoj, ki je kar obsežna misel in to vsak dan in tega se že do zdaj kar nekaj nabira in se bo še več. Tako da piše pravzaprav kar precej zdaj.
- Jordan: Veliko telefonskih klicev, veliko pozdravov, veliko čestitk in dobrih želja. Kaže pa da vsega le še nisva povedala, kajti nekdo bi rad dodal svoje vprašanje. Lepo pozdravljeni!
- poslušalka: Ja, dober dan, Marija.
- Jordan: Marija, dober dan.
- poslušalka: Jaz bi našega gospoda Drnovška rada samo lepo lepo pozdravila. Želim mu vse vse najboljše in zelo si želim, da bi bil še dolgo med nami.
- Jordan: Tako spet nekaj lepih želja.
dr. Drnovšek: Hvala lepa.
- Jordan: To je bila Marija. Verjetno iz okolice Postojne. No, veliko takšnih klicev smo dobili. Zdaj pa samo še zaključna misel. Kaj pravzaprav lahko za boljši svet v tem trenutku stori vsakdo med nami?
dr. Drnovšek: No, če smo že tako pozitivni, kot so vaši poslušalci danes, je to že veliko, da imamo pozitivne misli v glavi, da želimo nekaj prijaznega povedati drugemu, nekomu od naših domačih ali komu drugemu ali pa recimo zdajle predsedniku. Že to je dobro, prijazne besede, pozitivne misli, potem sledi lahko tudi še kakšno dejanje, s katerim nekomu pomagamo. In potem se to kar sestavlja, potem to postane način našega življenja in naenkrat ugotovimo, da je takšno življenje veliko lepše, svet veliko bolj prijazen in jaz upam, da bomo šli v tej smeri. Pravzaprav sem prepričan.
- Jordan: Kdaj vas bomo lahko spet srečali v Postojni, kjer si boste mogoče vzeli tudi čas za klepet z domačini?
dr. Drnovšek: Ja, z veseljem bom še prišel. Imate tak prijazen radio, pa tudi Postojna je tudi zelo lep kraj in sedaj nisem daleč.
- Jordan: Najlepša hvala za današnji pogovor in srečno!
dr. Drnovšek: Hvala tudi vam in vsem poslušalkam in poslušalcem želim vse vse najboljše.