Uradni obisk predsednika Azerbajdžana dr. Ilhama Aliyeva
Brdo pri Kranju, 08/28/2006 | sporočilo za javnost
Brdo pri Kranju, 28. avgusta 2006
Na povabilo predsednika republike dr. Janeza Drnovška se na uradnem obisku v Sloveniji mudi predsednik Republike Azerbajdžana dr. Ilham Aliyev. Slovenski in azerbajdžanski predsednik sta po svojem današnjem srečanju na Gradu Brdo pri Kranju na skupni novinarski konferenci povedala naslednje (nelektorirano):
dr. Janez Drnovšek:
Spoštovane gospe in gospodje, vesel sem, da danes lahko gostim predsednika Azerbajdžana na njegovem prvem uradnem obisku v Sloveniji. Prvi uradni obisk na najvišjem nivoju je vedno zelo pomembna prelomna stopnica v odnosih med dvema državama. Slovenija in Azerbajdžan sta pridobila samostojnost približno v istem času, od takrat naprej smo se razvijali vsak na svoj način. In sedaj smo prišli skupaj z ugotovitvijo, da lahko tudi z medsebojnim sodelovanjem napravimo več kot do sedaj, da obstajajo možnosti, da bolj razvijamo sodelovanje, tako na političnem gospodarskem tudi kulturnem področju in da sodelujemo tudi skupaj pri izgradnji prihodnje Evrope.
S predsednikom Aliyevim sva izmenjala poglede o bilateralnih vprašanjih, tudi o evropski perspektivi je Azerbajdžan zainteresiran in vidi takšno perspektivo sodelovanje z Evropsko unijo in sam sem prepričan v prihodnosti nekoč tudi članstvo v takšni uniji oz. v združeni Evropi. Govorila sva tudi o situaciji na Gornjem Karabahu, kjer sem izrazil željo in upanje, da bi v najkrajšem možnem času le prišlo do sporazumne mirne rešitve tega problema, ki že nekaj časa obremenjuje tako Azerbajdžan kot tudi Armenijo in da bi potem lahko v prihodnje v miru delali in sodelovali brez takšne obremenitve. Tudi v interesu Evropske unije je, da se rešitev najde čimprej in izrazil sem tudi našo pripravljenost, pripravljenost Slovenije, če lahko na kakršenkoli način pri tem pomagamo, da bi to storili z največjim veseljem. Hvala lepa.
dr. Illham Aliyev:
Dame in gospodje, najprej bi se zahvalil za vašo gostoljubnost in gostoljubnost, ki ste jo namenili meni in moji delegaciji. To je moj prvi obisk v Sloveniji in zelo pomembno je to za tako nas kot za Slovenijo in ta odnos med našima državama je zelo pomemben. Prepričan sem, da bomo lahko sodelovali tako dinamično, kot so bili dinamični naši pogovori in prepričan sem tudi, da bodo ti pogovori prinesli uspeh. Zahvaljujem se vam za vašo pripravljenost pomagati pri reševanju konflikta v Azerbajdžanu. Govorili smo o različnih aspektih bilateralnih odnosov in razprave, ki smo jih imeli, so pokazale, da med nami obstaja odlično sodelovanje in želja po njegovem nadaljevanju. V bilateralnem okviru je naše sodelovanje s Slovenijo zelo pomembno, pomembno je tudi slovensko članstvo v Evropski uniji in zato je Slovenija tudi za nas zelo pomembna država, kajti naši odnosi se hitro razvijajo. Sedaj smo že vključeni v evropsko politiko dobrega sosedstva, odpiramo nove razprave o energetskih virih z Evropsko unijo in Azerbajdžan je ena izmed držav, ki razvija svoje naftne in plinske vire in to bo seveda pomembno pri Evropski energetski samostojnosti. Tako na bilateralnem kot na mednarodnem področju ima naše sodelovanje izjemno obetavne perspektive. Istočasno bi rad poudaril, da nas vežejo tudi zgodovinske vezi, Mehdi Huseynzadeh, ki je azerbajdžanski junak se je boril proti fašizmu skupaj s Slovenci, umrl je kot heroj in pokopan je v Sloveniji. Leta kasneje smo tudi na različne načine sodelovali in delimo kar številne skupne točke.
Oboji smo živeli kot del drugih večjih držav in pridobili samostojnost približno ob istem času. Za nas je sedaj najpomembnejše, da okrepimo svojo neodvisnost in zato moramo seveda izkoristiti gospodarske potenciale, ki jih uživamo. Azerbajdžan je tu dosegel izjemne rezultate v zadnjih letih, kajti Azerbajdžan je v prvih šestih mesecih letošnjega leta povečal svoj bruto nacionalni proizvod za 36% v primerjavi s 26% prejšnje leto. Naša največja želja je, da bi še bolj poglobili naše odnose s Slovenijo tudi na gospodarskem področju in zato je pomembno, da organiziramo številne bilateralne obiske, tudi gospodarskih delegacij, kajti to nam bo omogočilo, da se bomo seznanili z možnostmi, ki obstajajo v obeh državah in možnostmi za nadaljnje sodelovanje. Velik del najinih pogovorov se je osredotočal na reševanje konflikta na Gornjem Karabahu, govorili smo o možnostih, da bi ta konflikt rešili in predstavili stališče Azerbajdžana. Kar se tiče Azerbajdžana, je bilo naše ozemlje napadeno kot rezultat armenske politike, milijon Azerbajdžancev je postalo beguncev v različnih begunskih taboriščih in Azerbajdžan želi rešiti ta konflikt skladno z mednarodnimi normami in standardi. Vztrajamo pri tem, da Armenija umakne svoje vojaške sile brez kakršnih koli pogojev, januarja lani je Svet Evrope sprejel resolucijo, v kateri je Armenijo jasno označil za agresorja in v takšnih primerih je reševanje tega konflikta odvisno od spoštovanja mednarodnega prava in sedaj imamo edinstveno priložnost, da ta konflikt rešimo. Azerbajdžan se bo držal načel mednarodnega prava, sedaj pa so procesi, ki se odvijajo postopoma, se pravi, da skušamo priti do rešitve tega konflikta postopoma po korakih. Armenska stran je pokazala konstruktiven pristop in rekla, da se bo vsekakor prizadevala za čimprejšnjo rešitev tega konflikta. Želel bi poudariti in sicer zelo jasno, da mora biti konflikt na Gornjem Karabahu rešen skladno z mednarodnimi načeli, kajti ta konflikt je zelo velika grožnja za razvoj celotne regije in če bomo lahko ta konflikt rešili hitro, bomo lahko še bolje sodelovali.
Še enkrat, gospod predsednik, bi se vam rad zahvalil za možnost, da sem lahko obiskal Slovenijo, zelo sem vesel, da sem tukaj in želel bi povedati, da ima tudi Slovenija interes v naši državi, zato ker smo videli na konferenci, ki se pravkar odvija na Bledu, da je to interes Evrope, da je Kaspijska regija predmet te konference na Bledu, pri kateri sodeluje celotna mednarodna skupnost. Prepričan sem, da bodo tudi naši odnosi še okrepljeni kot rezultat tega obiska in prepričan sem, da boste tudi vi obiskali Azerbajdžan in da bodo s tem še potrjeni ti odnosi med našima državama, med najinimi ljudstvi in da bo to še potrdilo prijateljstvo med našima državama.
Vprašanje:
Zanima me, če ste govorili o konfliktu na Gornjem Karabahu in kakšna grožnja je to po vašem mnenju za celotno regijo. Kakšno je vaše stališče, kot države članice Evropske unije glede tega konflikta?
dr. Janez Drnovšek: Vsaka konfliktna situacija, sploh če traja že dlje časa, je grožnja za mir in vedno sta na razpolago dve opciji, da se reši na miren način in z dialogom med dvema narodoma, med njunimi politiki ali pa da se reši z nasilnimi sredstvi. Sam vedno zagovarjam mirno opcijo, sporazumno rešitev in moja ocena je, tudi po razgovoru z gospodom predsednikom Aliyevom, da obstajajo možnosti za mirno rešitev tega problema v bližnji prihodnosti. Mislim, da bi bilo potrebno te možnosti izkoristiti, nikakor ne bi bilo dobro pustiti, da ta nerešena situacija še naprej traja tli in da vedno v sebi nosi možnost nekega potencialnega večjega konflikta. Ocenjujem, da sta obe vodstvi oba predsednika sposobna in dovolj konstruktivna, da bi lahko našla rešitev, da bi našla izhod iz sedanje situacije. Predsednik Aliyev mi je predstavil tudi svoj pogled, kako bi začeli, vsaj s prvim korakom, ki bi potem vzpostavil tudi medsebojno zaupanje za nadaljevanje tega procesa in moram reči, da se mi zdijo njegovi pogledi in predlogi smiselni.
dr. Illham Aliyev: Torej, reševanje tega konflikta se bo odvijalo tudi v sklopu odnosa med Evropsko unijo in Azerbajdžanom, in seveda je tu energija, energetski viri zelo pomemben element. Azerbajdžan je namreč država, ki je znana po svojih velikih najdiščih tako naftnih kot plinskih virov. Azerbajdžan je tudi zgradil že najdaljši plinovod oz. naftovod na svetu, kar bo omogočilo tudi transport teh azerbajdžanskih naravnih virov do evropskih trgov. Seveda je vprašanje relevantne infrastrukture tukaj ključno, prepričan pa sem, da bo Azerbajdžan zelo dobro sodeloval na področju energetskih virov z Evropsko unijo in mislim, da je to tudi želja držav članic Evropske unije, kajti to bo nov vir energije za evropske potrošnike.
Vprašanje o možnostih gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Azerbajdžanom
dr. Janez Drnovšek: Sodelovanje med obema državama je sedaj sorazmerno majhno, kar je pa tudi razumljivo, ker v preteklosti le nismo imeli veliko stikov in tudi ne medsebojnega poznavanja. Oba s predsednikom sva danes ocenila, da so pa možnosti za prihodnost precej večje in da tudi današnji obisk lahko da nek pomemben impulz v medsebojnih gospodarskih odnosih. Predsednik Aliyev je že povedal, da je tudi za slovenska podjetja veliko možnosti, da sodelujejo v prihodnjem gospodarskem razvoju Azerbajdžana. Ta razvoj bo očitno res zelo dober in veliko se bo dogajalo. Slovenija je pa seveda kot članica Evropske unije pripravljena tudi na najboljši način posredovati svoje izkušnje Azerbajdžanu pri vzpostavljanju trajnih povezav z Evropsko unijo in pri izgradnji institucij, ki so primerljive z evropskimi. Hvala.
dr. Ilham Aliyev:
Vsekakor sedanje številke o naših gospodarskih odnosih niso zelo velike, ampak v zadnjem času so se naši ekonomski odnosi začeli razvijati. Trenutno še nismo zadovoljni z nivojem, ki smo ga dosegli in strinjam se z gospodom predsednikom, da se moramo najprej bolje spoznati. Prepričan sem, da po tem uradnem obisku to ne bo težko, da se bo sodelovanje na gospodarskem področju med najinima državama pospešilo in da bomo lahko organizirali tudi medsebojne obiske naših gospodarskih delegacij, kar nam bo omogočilo odkrivanje različnih možnosti, ki obstajajo, medsebojno spoznavanje in seveda, gospodarsko področje ima briljantno prihodnost.