Intervju predsednika republike dr. Janeza Drnovška za Dnevnik

Ljubljana, 12/31/2005 | sporočilo za javnost, intervju

Leto 2005 je bilo Drnovškovo leto. Čisto zares. Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je bil v tem letu edini slovenski politik, ki je preskakoval lokalne plotove in mislil globalno. Komaj kaj se je zmenil za običajne, največkrat precej banalne notranjepolitične zdrahe, ampak je raje razmišljal o potrebi po preurejanju prostora, v katerem živimo, Evrope, Balkana in sveta. Zares, v tem letu smo tudi Slovenci končno dobili politika, ki je nazorno kazal, da se ima najraje za državljana sveta.

Kar je potem o tem svetu rekel, je zvenelo po malem premišljeno, po malem mladostno uporniško in revolucionarno in po malem jezljivo.

To zadnje zagotovo, jezil je politično srenjo doma in po svetu, kadar pa so ga novinarji spomnili, da si drugi zaradi njegovih zamisli in dejanj pulijo lase, se je samo navihano nasmihal. Predsednik kot navihanec…

Po drugi strani pa se je slovenski predsednik v tem istem letu izkazal za najbolj lokalnega slovenskega politika. Mož, ki so ga s skrajnimi napori in le v izrednih razmerah, se pravi pred volitvami in za potrebe volilne kampanje, spravili iz središča Ljubljane, je nenadoma začel potovati po državi. Nobena slovenska vas mu ni bila premajhna. "Drnovšek je shodil," so se šalili ljudje, nenavajeni, da bi dotlej pregovorno ljudomrzni, molčeči in vase zaprti politik šibal po terenu in se družil z navadnimi smrtniki. Kučan da, Drnovšek ne...

V letu 2005 je tudi Janez Drnovšek postal ljudski, kar se mu je hitro poplačalo. Danes je pač najbolj priljubljeni slovenski politik. Vprašali smo ga, od kod te spremembe…

Miran Lesjak: Že nekaj časa prirejate pogovore o prihodnosti Slovenije, zato ste tako rekoč najbolj poklicani za odgovor na vprašanje, kakšna prihodnost se Sloveniji piše v letu 2006.

dr. Janez Drnovšek: Nisem jasnovidec, zato ne morem napovedovati konkretnih dogodkov. Menim, da se bo Slovenija še naprej razvijala v dosedanji smeri. Upam, da ne bo prišlo do kakšnih večjih pretresov in da se bo vlada ob tem reformnem paketu znala izogniti socialnim konfliktom. Česa bistvenega v življenju države pa ne pričakujem.

Lesjak: Verjetno bodo glavna stvar prihodnjega leta res reforme. Pol sveta govori o njih, EU govori o nujnosti strukturnih reform na gospodarskem in političnem področju in naša vlada hoče socialno - ekonomske reforme. Katere, čigave reforme se vam zdijo pomembnejše?

dr. Drnovšek: To sta dva med seboj povezana procesa, vsak od njiju pa ima tudi svoje posebnosti. V Evropski uniji prihodnje leto z vidika reform ne moremo pričakovati kakšnih bistvenih sprememb, saj se Unija o njih ni sposobna dogovoriti. Dvomim tudi, da bi se prihodnje leto lahko kako oživil proces ratifikacije evropske ustavne pogodbe. Za zdaj vsak predvsem brani svoje ozke interese, nihče ne gleda na Evropsko unijo kot celoto, čeprav boljša EU kot celota koristi vsaki posamezni članici.

Medtem narašča pritisk evropskih državljanov. Njihovo nezadovoljstvo, njihova pričakovanja, da hočejo nekaj več, so se videla že ob referendumih v Franciji in na Nizozemskem. Pritisk se bo krepil, vendar pa se bo še nekaj časa odražal v obliki krize delovanja EU, njene nezmožnosti, da bi bila sprejeta evropska ustava, ki je sicer nujna za nadaljnji razvoj Evropske unije. Ta proces utegne trajati še dve, tri leta, potem pa se bo izoblikovala kritična masa, ki bo politiko pripravila do tega, da se bo spremenila. Če te pripravljenosti ne bo, bodo šle stvari z EU precej narobe.

Lesjak: Kaj bi se po vašem mnenju nujno moralo spremeniti?

dr. Drnovšek: Ko gre za finančno perspektivo EU, v kateri se ne nazadnje odražajo njene prioritete, je jasno, da skupna kmetijska politika ne more biti tisto, kar bi združevalo Evropejce. Zdaj gre v ta namen skoraj polovica evropskega proračuna. Od te ogromne vsote, ki je v skupni kmetijski politiki namenjena subvencijam, potem manjšina evropskih veleposestnikov dobi bistveno več kot vsi drugi kmetje.

Zastavlja se vprašanje, kako se poistovetiti s takšno Evropo, katere temeljna skupna politika je subvencioniranje kmetijstva, zlasti veleposestnikov, zaradi tega pa se uničuje kmetijstvo v državah v razvoju?! Kako naj bo Evropa verodostojna, če po eni strani že nekaj let govorimo o lizbonski agendi, o nujnosti pospeševanja konkurenčnosti, večjih vlaganjih v znanje, nove tehnologije in tako naprej, po drugi strani pa potem pri usklajevanju evropskega proračuna najprej drastično znižajo prav temu namenjena sredstva! Na tej osnovi, torej s subvencioniranjem kmetijstva, namesto da bi pospeševali vsestranski razvoj, Evropa zanesljivo ne more pričakovati boljše prihodnosti.

Sam sem v razpravah o prihodnosti Evropske unije podprl oblikovanje posebnega sklada, nekateri mu pravijo globalizacijski sklad. Z njegovimi sredstvi bi lahko intervenirali v najbolj ogroženih evropskih regijah, tam, kjer se zaradi pritiska globalizacije, predvsem azijske konkurence, izgublja največ delovnih mest.

Lesjak: Ali med možnimi prejemnicami denarja iz tega sklada vidite tudi Slovenijo? Tudi pri nas namreč zaradi globalizacije propadajo cele industrijske panoge.

dr. Drnovšek: Seveda. Delovno intenzivne panoge, kot so tek stilna industrija, usnjarska industrija, povsod in tudi pri nas težko parirajo pritisku konkurence, ki temelji na poceni delovni sili v nekaterih državah v razvoju. Evropska unija bi morala v svetovnem merilu, tudi v okviru Svetovne trgovinske organizacije, izvajati pritisk, da bi v teh državah začeli spoštovati zahodne delovne, socialne in okolje varstvene standarde – potem bi bili njihovi proizvodni stroški višji, kot so danes, konkurenca pa bi bila bolj izenačena. Seveda bi bilo tudi življenje v teh državah boljše, zato bi delavci iz teh držav manj migrirali na Zahod, v Evropo ali ZDA. EU je tudi tokrat namenila precejšnja sredstva za to, da bi pred migranti postavila obrambno črto in še dodatno varovala svoje meje.

Lesjak: Ampak to po mojem mnenju ni prava rešitev, saj je treba probleme reševati v tistih državah, kjer ti ljudje živijo. Ampak interveniranje v teh državah s ciljem, da se spoštujejo delovni in socialni standardi ter se izenači konkurenca, je dolgoročna rešitev, tega ni mogoče ne izvesti ne doseči čez noč. Kratkoročno pa se evropsko in slovensko gospodarstvo na to nekonkurenčnost odziva s selitvijo proizvodnje na vzhod, zapiranjem tovarn pri nas in z zniževanjem socialnih pravic delavcev. Zdaj so začeli odpuščati celo v Preventu, nekoč uspešnem podjetju. Je to res prava pot za to prehodno ob dobje?

dr. Drnovšek: Mislim, da ne, in ravno zato govorim o teh zadevah. Res je, da se pogojev konkurence ne da izenačiti čez noč, vendar se ta proces na zahodu sploh še ni začel. Za to vmesno obdobje, dokler se pogoji v svetovni trgovini ne izenačijo, pa bi bilo dobro došlo, če bi Evropska unija imela globalizacijski sklad, s katerim bi podpirala ogrožena delovna mesta ali jih nadomeščala. Če bi iz proračuna EU za kmetijske subvencije, ki jih je za preko 40 milijard evrov, dali deset milijard evrov v tak sklad, bi že rešili veliko stvari in državljani EU bi se z Evropsko unijo veliko lažje identificirali.

Ravno v času, ko so v Franciji imeli referendum o evropski ustavi, so pri njih zaradi posledic globalizacije propadala številna delovna mesta, politika pa ni imela orodja, nič niso imeli, kar bi lahko ponudili državljanom in jih prepričali, naj glasujejo za evropsko ustavo. Do ustanovitve takega sklada se bo vsaka država poskušala znajti po svoje, vsako podjetje se bo reševalo na svoj način. Naša vlada se na situacijo poskuša odzivati z znanim reformnim paketom, ki bi znižal stroške dela, obdavčitve in motiviral lastnike kapitala, da bi več investirali. Če bodo investirali…

Gre za poskus iskanja odgovorov, ki pa so seveda rizični…

Lesjak: …rizični? Zakaj rizični, kako to mislite?

dr. Drnovšek: Po eni strani lahko vodijo v večjo konkurenčnost, po drugi strani pa je vprašanje, kako bodo ti ukrepi izpeljani, na čigav račun. Če bodo davčno breme prenesli na revnejši sloj prebivalstva, se bodo pri nas povečale socialne razlike in socialne napetosti. Zelo pomembno je torej, kako med prebivalstvo porazdeliti socialna bremena. Vsekakor ne tako, kot hočejo nekateri neoliberalni ekonomisti, ki mislijo, da je vse stvar doktrine, češ, tisti, ki izgubljajo delo, ga pač morajo izgubiti, ker da je to zakonitost… Kje pa piše, da se morajo ti, ki izgubljajo službe, s tem strinjati?! Kje piše, da morajo biti ti ljudje s tem zadovoljni?!

Lesjak: Kapital na to delavcem odgovarja: "Če se ne boste strinjali, bomo spakirali in šli drugam. Tako enostavno je to."

dr. Drnovšek: To je povsod običajen odgovor kapitala. Zdaj je treba samo še pogledati, kakšno je stanje povsod po svetu: ali stvar deluje, je dobro? Mislim, da ni. Če se pretrga socialno tkivo, če razpade kohezivnost in se pojavi kriza, bo kapital najprej pobral šila in kopita ter šel drugam. Prisluhniti le argumentom kapitala je zelo vprašljivo. Poglejmo, kam je to pripeljalo južnoameriške države! Po dvajsetih letih takšne neoliberalne politike so v Argentini popolnoma obubožali, država je dobesedno razpadla po vseh šivih, ljudje so izgubili zaupanje v njene institucije.

Lesjak: Zdi se, da slovenska vlada ta trenutek bolj posluša argumente kapitalistov kot argumente delavstva.

dr. Drnovšek: Treba je prisluhniti obojim in najti uravnoteženo rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani in bo reformnemu paketu zagotovila širšo podporo. Kako ga bodo pa izvajali, če bo večina državljanov proti, če bodo proti vsi sindikati, če bo sprejet z minimalno parlamentarno večino in v zelo zaostrenih razmerah? Taka situacija tudi investitorjev ne privablja. Seveda pa je to težja naloga kot sprejeti enostransko rešitev. Je težje, ampak je mogoče. Mogoče je, recimo, davčno breme enakomerno porazdeliti.

Lesjak: Kako?

dr. Drnovšek: Če govorimo o tem paketu reform, je očitno, da je najbolj socialno sporna enotna davčna stopnja v tistem delu, ki se nanaša na znižano stopnjo DDV, ki zdaj znaša 8,5 odstotka. Sam ocenjujem, da enotna davčna stopnja ni bistvena za cilj, ki ga želijo re formatorji doseči. Zdaj je celo tako, da predlog, da se uvede, povzroča več problemov, kot bi jih želeli s tem ukrepom rešiti. Izpad sredstev, ki bi jih izgubili, če ne bi zvišali te stopnje na 20 odstotkov, bi najbrž lahko pokrili na kakšen drug način, denimo z višjimi premoženjskimi davki, kjer imamo precej re zerve. Zakaj ne bi bolj obdavčili luksuza, jaht, po čitniških hiš, skratka tistih nepremičnin in drugih dobrin, ki gredo preko točke, ki pomeni normalno, udobno življenje? Smiselno bi bilo destimulirati luksuzno potrošnjo, zato da bi kapital preusmerili v podjetja, v produktivno dejavnost.

Lesjak: Oprostite za neposrednost, ampak tole mi zveni nekoliko demagoško. Slovenci zanesljivo nimamo toliko jaht, toliko luksuza, toliko velikih ne premičnin, da bi z obdavčitvijo tega luksuza v proračunu nadomestili izpad prihodkov zaradi še naprej neenotne davčne stopnje.

dr. Drnovšek: Kako ste pa o tem tako prepričani? Premoženjski davki v Sloveniji so samo simbolični, so izjemno nizki v primerjavi z drugimi državami. Ti davki ne obremenjujejo dela, ne povzročajo proizvodnih stroškov in v logiki teh reform je treba to bolj obdavčiti. Kar pa se tiče socialnih ukrepov – če bolj obdavčujemo hrano, ki ima znižano davčno stopnjo, bolj prizadenemo vse ljudi, s premoženjskimi davki pa dodatno davčno obremenimo le bogatejše sloje. Jaz v tem ne vidim nobene demagogije, vidim pa, da zelo neodgovorno poenostavljajo stvari tisti, ki sploh ne razmišljajo o socialnih problemih, so cialni koheziji in stabilnosti države.

Lesjak: Poglejva, kaj naj bi te reforme prinesle: privatizacijo in umik države iz gospodarstva, fleksibilnejši trg dela, racionalno razdeljevanje socialnih transferjev, enostavnejši in učinkovitejši dav čni sistem, spremembe v visokem šolstvu itd. Takole bi rekel: predsednik vlade ste bili enajst let, v tem času so bili sprejeti vsi ključni zakoni, postavljeni so bili gospodarski, socialni, fiskalni, upravno-administrativni in drugi sistemi oziro ma podsistemi. Vlada trdi, da ti sistemi ne funkcionirajo, da niso sodobni in učinkoviti. Iz tega izhaja, da so reforme kritika Drnovškove ere, kajne?

dr. Drnovšek: Tega ne sprejemam tako. Stvari se vedno spreminjajo, spreminjajo se tudi okoliščine. Mislim, da smo mi postavili dober sistem in smo zato v tem celotnem obdobju dosegali dobro gospodarsko rast in razmeroma uravnotežen razvoj. To nam vsi priznavajo. Mnoge rešitve smo dobro zastavili, vendar ne bom trdil, da so prav vse optimalne. Se pa danes kaže potreba, da je treba iti od tod naprej, mednarodna konkurenca se povečuje, vsi nekaj iščejo… Zakaj ne bi popravili tistega, za kar ugotavljamo, da funkcionira slabše, kot bi smelo? Vlada čisto legitimno išče pot naprej, z večino reformnih ukrepov se strinjam, opozarjam le na to, da lahko gredo ponekod malo predaleč.

Lesjak: Kaj se vam je v tem letu zdelo prelomno, če je sploh bilo kaj takega?

dr. Drnovšek: Nič prelomnega ni bilo v tem letu, ne v Sloveniji ne po svetu. Preloma še ni, do preloma bo prišlo, ko bomo našli izhod iz sedanjega položaja.

Lesjak: No, dejstvo je, da se prav v teh dneh izteka leto dni, kar Sloveniji vlada drugačna politična garnitura. Kako vidite vaše sodelovanje s to garnituro, gre pri tem za sožitje ali za kohabitacijo?

dr. Drnovšek: Ne ukvarjam se s takšnimi izrazi in ocenami, zato ne vem, kateri izraz bi bil primernejši.

Lesjak: Ne želite komentirati? Je to vprašanje politično preveč občutljivo?

dr. Drnovšek: Ne, ne morem samega sebe in svojega odnosa do vlade enostavno stlačiti v katerega od teh dveh predalčkov. Če mislim, da vlada dela dobro in ima prav, potem to tudi povem. Če pa mislim, da v kakšni točki morda nima prav, potem skušam na to opozoriti, velikokrat najprej nejavno.

Lesjak: Bilo je tudi nekaj primerov, ko je vlada predsednika republike opozorila, kadar je ona menila, da predsednik ne dela prav.

dr. Drnovšek: Ne, vlada kot vlada ni nikoli opozorila predsednika, tega se ne spomnim.

Lesjak: No, pa kakšen član vlade, denimo zunanji minister.

dr. Drnovšek: Samo zunanji minister. Ta je imel nekoliko svoje poglede na to vprašanje, toda to je pač njegova stvar.

Lesjak: Kdaj boste šli v Beograd?

dr. Drnovšek: Ne vem, bomo videli. Bolj važno je vprašanje, kdaj se bo in kako se bo razrešilo vprašanje Kosova in Črne gore.

Lesjak: V Srbiji vas imajo za nekakšnega provokatorja po tistem, ko ste jim povedali, da je Kosovo dejansko že samostojno, in ko ste v Podgorici Črnogorcem priznali pravico do referenduma.

dr. Drnovšek: Ne, nimajo. O tem sem prepričan.

Lesjak: Dobrica Ćosić, srbski akademik, je, ko je v začetku decembra v intervjuju Dnevniku komentiral vaša in slovenska stališča o Kosovu, dejal: "Vloga gospoda Drnovška, Rupla in drugih slovenskih uradnih predstavnikov je po mojem mnenju politično kratkovidna in diplomatsko kurirska." Ćosić je s tem na glas povedal, kar so ob vaši kosovski pobudi mnogi šušljali: da ste namreč diplomatski kurir, da za vami stojijo zahodni politiki, ki si ne upajo sami po kostanj v žerjavico, da ste v tem primeru podaljšana roka EU in ZDA. Kako to komentirate?

dr. Drnovšek: Nič ne bom komentiral. Podaljšana roka najbrž nisem, ampak rešitve bodo verjetno šle v tej smeri, kot sem jo jaz predlagal.

Lesjak: Zakaj, kako to veste?

dr. Drnovšek: Pač pričakujem to in ker mislim, da so to najboljše rešitve v danem položaju. So realne, mednarodna skupnost jih bo lahko podprla in tudi srbska politika jih bo vedno bolj tako razumevala.

Lesjak: Pa vam je kdo v srbski politiki povedal, da z vami soglaša?

dr. Drnovšek: O tem niti nisem nikogar spraševal, prav tako pa ne mislim prevzemati nobene posredniške vloge, da bi se jaz s kom pogovarjal ali pogajal. To je naloga Martija Ahtisarija, poslanca OZN za Kosovo. Njegova naloga je vodenje pogovorov o prihodnjem političnem statusu Kosova.

Lesjak: Kakšen pa je Ahtisarijev pogled na vaše videnje položaja na Kosovu?

dr. Drnovšek: Z gospodom Ahtisarijem se že dolgo poznava in imava nasploh zelo podobne poglede na ta vprašanja.

Lesjak: Ljudje v slovenski vladi in gospodarstvu se bojijo, da se bodo zaradi vašega vpletanja v kosovski problem in SČG odnosi s Srbijo zelo ohladili, da se bo tam spet okrepilo protislovensko razpoloženje in da bodo naša podjetja na srbskem trgu imela težave. Vi boste pa odgovorni za konkretno poslovno in politično škodo.

dr. Drnovšek: No, naj se ti gospodje nikar ne izgovarjajo na koga drugega, naj kar delajo posel, kot je treba! Ne, ravno nasprotno utegne biti. Utegne se pokazati, da bodo te rešitve obveljale, utegnemo imeti celo kakšen plus od tega.

Lesjak: Gospod predsednik, pri tem odgovoru pa se vam pozna, da dolgo niste bili v Beogradu. Če bi bili, bi poslušali: "Opet ovi Slovenci!", "Šta vam radi taj Dernovšek!" in tako naprej.

dr. Drnovšek: Kar počakajte, to so pretiravanja, to ne drži. Ne rečem, da tega kdo ne govori, vendar pustimo srbsko javnost, naj se ta raje pripravi, da bo začela sprejemati realnost, zlasti njena politika. Strah pred srbsko zamero je nepotreben. Kljub vsemu smo danes v letu 2005…

Bi se morali danes bati povedati na glas svoje mnenje, kaj bi bilo prav na Kosovu, nismo se pa tega bali leta 1989, 1990, 1991? To bi bilo pa res malo čudno.

Lesjak: Prosim, brez zamere, gospod predsednik, v Beogradu ste bili nekoč v službi, zdaj pa govorite, kot da teh "ponosnih Srbov" sploh ne bi poznali. Tam vendar politika funkcionira drugače kot v Evropi, tam še vedno živijo z miti, tam veliko ljudi še vedno ne razume, da sta Mladić in Karadžić zločinca. Vi pa jim pripovedujete, da Kosovo ni več srbsko, da ne bo nič narobe, če bi se Črnogorci odcepili…

dr. Drnovšek: ...poglejte, ta Srbija govori, da želi iti v Evropo. Na kakšen način bo šla? S tem, da bo ohranjala takšne mite? S tem, da je po petnajstih letih razpada države in razkroja njihove politike spet treba začeti od začetka celo zgodbo o Kosovu? Takšna Srbija ne bo šla nikamor naprej, v Evropo že ne. Če bodo Srbi še naprej izbirali tako politiko, bodo šli naprej – v propad. Že doslej so generacijam zapravili prihodnost, skrajni čas je, da s tem nehajo, in jaz sem jim to povedal. Zakaj se razburjate, če sem jim jaz povedal resnico?

Lesjak: Prav nič se ne razburjam, celo strinjam se z vami, sprašujem pa vas, ali to, kar ste naredili, kar ste povedali, pomeni, da menite, da politik sme in mora govoriti na glas kadarkoli, za kakršnokoli ceno in ne oziraje se na časovne kontekste, v katerih govori.

dr. Drnovšek: Politik mora govoriti resnico, in če govorimo o Srbiji, moram reči, da imam Srbe za prijatelje, da jim želim vse najboljše. Ampak s čim boš koristil prijatelju – s tem, da mu boš pritrjeval, ko bo nakladal o nekih popolnoma iluzornih zadevah? Kaj mu ni bolje povedati resnico, čeravno je ta grenka?

Lesjak: Ste res trdno prepričani, da je naloga politika, da govori resnico?

dr. Drnovšek: Kaj pa je po vašem naloga politika? Da govori neresnico?

Lesjak: Ne, da dela v javno dobro, o resnici ali neresnici pa se pri tem nič ne govori.

dr. Drnovšek: Je laž v javnem dobru? Je prikrivanje v javnem dobru?

Le to bi še dodal: mislim, da moji predlogi koristijo Srbiji, saj ščitijo interes srbske manjšine na Kosovu, ki je danes povsem izpostavljena in je v najslabšem položaju v svoji zgodovini. Nekateri njihovi politiki bi manjšino še kar puščali v tem nevzdržnem položaju, preganjali bi se raje za meglo in govorili o formalni avtoriteti Srbije v odnosu do Kosova, čeprav je jasno, da Srbija nima nobene možnosti, da bi implementirala svojo avtoriteto na Kosovu. Moji predlogi pa srbski manjšini na Kosovu zagotavljajo priznavanje njenega statusa, ji zagotavljajo varnost in rešujejo srbske kulturno - zgodovinske spome nike, o katerih toliko govorijo, kako so jim pomembni. Po drugi strani pa je tudi jasno, da se bo večinsko albansko prebivalstvo tam odločilo za samostojnost, mednarodna skupnost pa bo morala srbski manjšini v teh razmerah zagotoviti ustrezen status in varnost.

Kar se tiče Črne gore, sem jim ponudil izhod iz položaja, v katerem so. Črnogorska politika se je že davno odločila za referendum in ga namerava iz peljati. Jaz sem jim predlagal, da kljub vsemu, lahko tudi po referendumu, Srbiji ponudijo neko zvezo, lahko tudi zvezo neodvisnih držav, kot jo sami imenujejo. To bi lahko zmanjšalo napetosti med Srbi in Črnogorci in tudi v sami Črni gori.

Lesjak: Doma, v vladi, na zunanjem ministrstvu so vas zaradi vaše balkanske politike pričakali skoraj tako na nož kot v Srbiji. Govorili so o večtirnosti slovenske zunanje politike. Temu, da večtirnost je, se najbrž ne da oporekati.

dr. Drnovšek: Reakcije so bile nekoliko pretirane. Lahko se reče, da je šlo za neko večtirnost, ampak ta večtirnost se večkrat dogaja, bila je tudi že prej, ko so jo povzročali nekateri drugi, vendar jaz zaradi interesov države tega nisem javno izpostavljal. Bilo je več takih primerov, ko se drugi niso posvetovali, toda recimo, da na to gledam benevolentno in upoštevam, da je bil zunanji minister zelo zaposlen, da je veliko letal po svetu in da ni vedno imel časa za usklajevanje, informiranje…

Tudi v času, ko sem jaz javno nastopil s temi svojimi predlogi, ga ni bilo v državi in seveda se je bilo težko usklajevati.

Lesjak: Večtirnost obstaja tudi v odnosih s Hrvaško. Slovenija je bila v tem letu zelo čvrst hrvaški zaveznik. Podpirali smo čim prejšnji začetek pogajanj o polnopravnem članstvu v EU s Hrvaško, bili smo nekakšni hrvaški advokati, ko je šlo za to, ali Hrvaška zadovoljivo sodeluje s haaškim so diščem, po drugi strani pa se je slovenska vlada sama odpovedala mejnemu sporazumu Drnovšek - Račan, zaradi medsebojnih konfliktov pa se je nekaj tednov zdelo, da se bomo s Hrvati zdaj zdaj začeli streljati. Vlada je vseskozi računala na znake hrvaške dobre volje, pa se je uštela. Ali morda Hrvaški preveč zaupamo?

dr. Drnovšek: Ne vem, koliko je kdo Hrvaški zaupal. Dejstvo je, da so naši sosedje, zato moramo medsebojne probleme reševati mirno in čim bolj uspešno. Kar se EU tiče, ni v interesu Slovenije, da bi zavirala vstop Hrvaške v Unijo. Nasprotno je v našem interesu: Hrvaška naj čim prej postane članica EU, saj bomo od tega tudi mi imeli dolgoročne koristi.

Lesjak: Je to vaše ali slovensko stališče?

dr. Drnovšek: To je moje stališče in je bilo vedno enako, ne glede na to, katera vlada je vodila našo državo. Jaz ločujem približevanje Hrvaške Evropski uniji in naše bilateralne probleme. Res je, da mora Hrvaška reševati tudi mejna vprašanja, to je povedala tudi evropska komisija, ni pa dobro zadev poenostavljati in reči: pritisnili bomo na Hrvaško, da bo nekaj sprejela, sicer ji bomo v procesu vstopanja v EU nagajali ali ji celo dali veto. To je nevarno, saj lahko zelo poslabša medsebojne odnose in povzroči večjo škodo, kot bi lahko imeli koristi od neke izsiljene rešitve..

Lesjak: Gospod predsednik, zadnjega pol leta presenečate ljudi, tudi novinarje, politike, vse, ki vas poznajo. Presenečate jih, ker ste bili dolga leta znani po tem, da vas je težko zvabiti iz Ljubljane v kakšno slovensko mestece, zdaj pa že mesece potujete iz ene slovenske vasi v drugo. Začeli ste se šaliti, kot politik pa govorite kot kakšen privrženec antiglobalistov. Postali ste nenavadno neposredni, tudi v tem intervjuju ste povedali vrsto provokativnih izjav…

Vse živo zanima, kaj se je z vami zgodilo, čemu pripisati to vašo spremembo.

dr. Drnovšek: No, bistveno je, kako ljudje gledajo na te spremembe. Zdi se mi, da precej državljank in državljanov z odobravanjem gleda na te stvari. Spreminjamo pa se vsi v svojem življenju, včasih na bolje, včasih na slabše. Po odzivih sodim, da se ne spreminjam ravno na slabše.

Lesjak: Nekateri te vaše spremembe pripisujejo dejstvu, da se z Zaplane nad Logatcem, kjer zdaj živite, na svet bolje vidi kot iz ljubljanskih Murgel, kjer ste živeli prej.

dr. Drnovšek: Tako enostavno najbrž ni, sicer bi Zaplano že kdaj preplavili še drugi prebivalci. Že nekaj časa sem si želel, da bi se preselil bliže naravi, in mi zato novo domovanje zelo ustreza. Morda mi je uspelo, da sem se dokončno otresel tudi bremena prejšnje funkcije, ki je le bila drugačna od sedanje: dobro desetletje sem moral voditi vlado in tam si odgovoren dobesedno za vse, sedanja funkcija pa zahteva drugačen pristop in nastop.

Lesjak: Kolega, novinar in urednik, ki ga od upokojitve loči še kakšno leto in pol, mi je nedavno rekel: "Veste, v mojih letih, ko dosežeš, kar si se namenil, in prideš do konca svoje karierne poti, se človek spravi sam s seboj. Nič več te ne vrže iz tira. Z mano se je nemogoče sporeči in malo mi je mar, kar si drugi mislijo o meni." Ali kaj takega velja tudi za vas?

dr. Drnovšek: Seveda velja in zelo malo se sekiram zaradi tega, kar drugi rečejo o meni.

Lesjak: Je res, da pečete kruh?

dr. Drnovšek: Res je.

Lesjak: In ga pečete po regularnem postopku ali s tisto mašinco, ki naredi vse sama?

dr. Drnovšek: Po regularnem postopku ga pečem, celo krušno peč imam, nobenih bližnjic ne uporabljam.

Lesjak: Pa zdravje, če lahko vprašam?

dr. Drnovšek: Hvala, odlično. Kako vaše?

Lesjak: Vam ga želim še veliko. Srečno novo leto!

napredno iskanje