Pogovor z dr. Janezom Drnovškom, predsednikom republike za Večer

Ljubljana, 12/31/2004 | intervju

novinar Peter Jančič

- Kaj je bilo letos večje presenečenje, zmaga Lojzeta Peterleta in Nove Slovenije na evropskih volitvah ali zmaga Janeza Janše in slovenskih demokratov na parlamentarnih volitvah?

"Na eno ne drugo ni bilo zelo veliko presenečenje glede na to, kako so se stvari dogajale... Morda je bila zmaga NSI in Lojzeta Peterleta celo večje presenečenje. Za državnozborske volitve je bilo skoraj pričakovano, da jih bo dobil Janša."

- Je k uspehu Peterleta pripomoglo, da je bil nekoč predsednik vlade?

"Težko ocenim, a očitno so ljudje menili, da je primeren za evropski parlament. Pri tem je imel veliko podporo in tudi veliko je delal na tem področju že pred volitvami."

- V spominu javnost ostaja iz časov, ko ste Janšo zamenjali kot obrambnega ministra po afera Depala vas in pretresov, ko je leta 2000 za kratek čas oblast prevzela Bajukova vlada, da sta bila Janez Drnovšek in Janez Janša velika rivala za oblast. Je tega konec?

"Mislim, da... Vsekakor. Že s tem, ko sem kandidiral za predsedniško funkcijo, sem nekako izstopil iz strankarskega sveta, kjer sva vodila vsak svojo stranko. Bilo je obdobje hudih zaostritev. Ampak vmes sva tudi v preteklosti našla prostor za sodelovanje. Zlasti proti koncu mojega vodenja vlade, je bil odnos tvoren. Podobno kot na začetku, ko smo vzpostavljali državo."

- V LDS, ki ste jo nekoč vodili, je bilo po volitvah kar nekaj vroče krvi ob vprašanju, ali naj Tone Rop ostane predsednik, a je s precejšnjo lahkoto prevladal. Je bilo to presenetljivo?

"Ne, niti ne. Vse priprave v stranki so šle v smer, da bi bil Rop ponovno izvoljen. Noben drug kandidat se v sorazmerno kratkem in posebnem obdobju po volitvah niti pojavil ni. Je pa bil to specifičen čas šoka za stranko in zgodilo se je po neki inerciji..."

- Kaže pa, ker mu je uspelo zadržati oblast v stranki, neko spretnost Toneta Ropa

"Vsekakor. Se pa nisem posebej poglabljal v dogajanja v LDS. Zdaj opravljam drugačno funkcijo kot nekoč. Je pa gotovo, da je potrebna politična spretnoat za zagotavljanje obstanka v politiki."

- Vlada, ki jo je sestavil Janša, je tisti, ki ste jo sestavili po volitvah leta 2000, podobna, ker v njej ni nikogar iz Maribora in še manj ministric ima kot vaša. Je ta neuravnoteženost slučaj?

"Lahko le ugibam. Če se postavim v mandatarjevo kožo... Mandatar sem bil večkrat. Težko je sestaviti vlado, ki bi zadovoljila vsa pričakovanj. Mandatar mora upoštevati koalicijsko matematiko, razpoložljive kadre in to razporediti na prave resorje, hkrati pa upoštevati še, da bi bilo v vladi čim večje število žensk, pa regionalno razporeditev. Včasih se to enostavno ne izide. Očitno je imel tudi Janša težave pri tem."

- Kakšne posledice so lahko, če nekateri deli države niso čisto vključeni v vladanje, za razvoj skupnosti?

"To je pomembno vprašnje. Regionalen razvoj je ena od političnih in gospodarskih prioritet slovenije. Pa če minsitri so iz regij ali ne, so bo morala vlada veliko ukvarjati z regionalnim razvojem, ki je tudi ena ključnih politik v evropski uniji. Za regionalni razvoj bo Evropska unija namenila kar nekaj denarja in to bi vlada morala izkoristiti, povezati z domačimi sredstvi za regije, ki so pomoči najbolj potrebne. Verjetno bi že bilo bolje, če bi bil še kakšen minister iz Štajerske, Maribora ali kakšne druge regije. Ampak ne vem pa, kakšne so bile dejanske možnosti pri tem."

- Državljane bo po novem letu bolj kot zamenjava vlade najbrž pretreslo nekaj novoletnih daril iz časov še pred volitvami: podvojene kazni za prometne prekrške, spremenjena davčna zakonodaja. Kako ocenjujete prednovoletne proteste študentov?

"Štuidentje skušajo ohraniti položaj, ki ga imajo v družbi. So interesna skupina, ki je pomembna in ki jo vlade običajno upoštevajo. To je vsaj moja izkušnja. Sam sem se večkrat srečal z njihovo problematiko in na koncu smo običajno upoštevali njihova pričakovanja. Kako bo ravnala sedanja vlada, bomo še videli. Čaka pa jo zahtevno delo na celotnem javnofinančne področju, vprašanje obdavbčitev je pomemben del, kjer pa mora iskati tudi ravnotežja..."

- Je način, ko je prejšnja vlada uzakonila reformo davčnega sistema, ki začne veljati, ko oblast prevzema nova vlada, dober?

"Bolje bi bilo, če bi to uveljavili že prej. Ni najbolj običajno uveljavitev takšne reforme pripraviti za začetek novega mandata. Ampak najbrž razlog ni bilo politično taktiziranje. Zdi se, da je prejšnja koalicija precej zanesljivo računala, da bo nadaljevala vladanje tudi še v tem mandatu in po tem pričakovanju sprejela odločitev."

- Se bolj strinjali z oceno, da je premier Rop v dveh letih skušal preveč spremeniti državo in je zato izgubil volitve ali da je bil Janša prepričljivejši?

"Saj se v zadnjih dveh letih niso zgodile kakšne posebno bistvene spremembe v državi..."

- Govorim o spremembah, ki se uresničujejo, recimo davčni reformi, pa tudi o zdravstveni, kjer je bilo veliko govora, a se kaj velikega ni zgodilo

"Zdravstvena reforma je morda eden ključih problemov, to sem tudi sam večkrat opozarjal premiera Ropa in tudi javno povedal . Nujni so premiki in na žalost teh premikov po oceni ljudi in tudi po moji ni bilo dovolj. Javna naklonjenost spremembam je bila velika in bilo bi mogoče kaj storiti.Nekaj je bilo narejeno, ampak lahko bi več.
Je pa, če pogledamo predvolilni čas, opozicija tudi znala izkoriščati napake vladajoče koalicije in položaj v katerem je bila država. Velikokrat razlog za spremembo naklonjenosti volivcev celo niso napake, enostavno so problemi in položaj v družbi takšni, da bolj koristijo opoziciji kot vladi"

- Nove vlade se je že pri prevzemanju oblasti soočila s konfliktom iz časov, ko ste še vodili izvršno oblast. Ljudska stranka je zahtevala jamstva, da Kreditna banka Maribor ne bi prešla v last bank iz evropske unije in napovedala celo referendum. Ste novemu premieru svetovali previdnost?

"O tem se še nisva pogovarjala."

- Vam je žal, da privatizacije bančništva niste bolj izpeljali?

"To je bil namen v začetku prejšnjega mandata. A pri privatizaciji je tudi treba biti previden, ni mogoče delati na vrat in nos. Odvisno je, kak je kupec, kakšni so pogoji prodaje, cena... Čeprav je bil za privatizacijo mariborske banke že objavljen razpis, smo od tega projekta odstopili, ker smo ocenili, da nobena ponudba ni primerna ali zadostna. Težko pa je posploševati, odvisno je, kako se izidejo različni dejavniki..."

- Argumentacija kritikov je, da bank sploh ni modro prepuščati komu iz tujine. Se s tem strinjate?

"S to argumentacijo, kot je najbrž znano, se pa že načeloma ne strinjam. Vprašati se moramo, kakšna je razlika med tujim in domačim lastnikom kapitala? Od kod je ocena, da je domači lastnik boljši od tujega. Je bolj patriot in se bo bolj patriotsko obnašal pri izvajanju lastniške funkcije? Dvomim. Dosedanje obnašanje domačih lastnikov ni bilo vedno takšno. Ko gre za konkretne računice, za interese, so domači lastniki zelo podobni tujim. Včasih so lahko celo slabši. Nekatera tuja podjetja z več izkušenj in z bolj globalnim pristopom gledajo dolgoročno in niso za špekulacije, za kakršne so odločajo tisti, ki imajo le kratkoročen interes. Težko je kar posplošiti, da je domače lastništvo boljše od tujega. Se pa strinjam, da moramo biti previdni, da ni nuje, da bi hiteli na vrat in na nos. Ampak, ko smo prepričani, da je nekaj dobro, tudi če je to delna ali večinska prodaja neke banke, takrat se za to odločimo. Če nismo čisto prepričani, pa je bolje ustaviti postopek, kar se je zgodilo, ko sem še sam vodil vladi. Se je pa delno tuje lastništvo Nove ljubljanske banke doslej pokazalo kot pozitivno: izboljšali so poslovanje banke, racionalizirali postopke, postali uspešnejši."

- Je na konflikte mogoče gledati z vidika nemogoče naloge, ki jo je imela oblast, ko je morala v kratkem času vzpostaviti učinkovito lastniško elito, kar je na pravičen način nemogoče in povrhu izkušenj, kako ustvariti sloj lastnikov, ni nikjer na svetu.

"To je res. Velikorat sem se vprašal, ali in kako je mogoče izpeljati pravično privatizacijo in kaj sploh je pravična privatizacija. Tega preprosto ni mogoče izpeljati tako, da bi vsi mislili, da je bilo pravično. Privatizacija je povezana s tržnimi gibanji in odnosi, ki imajo svojo logiko. V Sloveniji smo bili previdni in smo počasneje privatizirali kot v nekaterih drugih državah. Globoalno gledano je pri nas manj težavi in pretresov kot drugje. Kljub temu pa imamo težave z obstojem sloja domačih lastnikov. Na razpolago nimamo velike domače ponudbe, ko gre za nekatere bolj občutljive točke v gospodarstvu, denimo za lastninjenje bank. Rezultat je, da če to država poskusi privatizirati, je tuji lastnik skoraj edina možnost, ker doma ni dovolj kapitalske moči, da bi proces sploh lahko izpeljali. Problem je zapleten in zato je včasih bolje počakati. Ko enkrat prodaš, ni več povratka."

- Bi morala javnost zato z več razumevanja sprejeti zagate na Hrvaškem in v Srbiji, ko skušajo naša podjetja prevzemati tamkajšnja?

"Težje razumemo, ko tam govorijo o nacionalnem interesu in dajejo prednost domačim lastnikom in pri tem včasih poskušajo izigrati naša podjetja, ki konkurirajo na trgu. Očitno je, da je prisotno nekaj več- politika, ne le ekonomika in tržna logika. Ampak, ali tisto nekaj več ima kakšno osnovo, pa še nihče ni jasno dokazal. Je domače lastništvo kapitala res v nacionalnem interesu? Položaji po svetu so zelo različni. V Luksemburgu denimo bank v domači lasti sploh nimajo, pa so zelo uspešni. Na drugi strani je Švedska, kjer nekaj bogatih družin v določeni meri lastniško obvladuje večja podjetja in banke. Pokazali so državotvornost v daljšem obdobju, ščitili nacionalne interese in se včasih koordinirali z oblastmi v državi. Ne vem pa, če imamo pri nas takšne lastnike. Mislim, da jih nimamo veliko. Pri nas je bila vmes diskontinuiteta, čas, ko ni bilo pravih lastnikov in zdaj šele nastaja nova lastniška struktura, ki še ni dokončna. Če prodamo državno premoženje domačim lastnikom, lahko ti že jutri to lastnino prodajo tujcem, ki so zanjo pripravljeni ponuditi več denarja in boljše pogoje in država potem ni naredila nič posebno dobrega...Pa tudi sicer ni nujno, da bo nacionalni interes, ki je političen, skladen z ekonomsko učinkovitostjo. Če se v dogovoru z nacionalno politiko sprejemajo neoptimalne poslovne odločitve, bo to na daljši rok škodovalo podjetjem in pravemu nacionalnemu interesu. Ustvarjenega bo manj dohodka, manj delovnih mest..."

- Tujci lahko ob več denarja ponudijo dodatno znanje, kako upravljati

"To je dodaten element. Tuja bančna skupina pride z veliko tradicijo, resnim znanjem, kako poslovati in to lahko prinese novo kvaliteto v upravljanje banke. To je nekaj, česar domači lastniki velikokrat ne morejo nujno ponuditi, česar celo nimajo."

- Po volitvah je LDS napovedala obuditev preiskovanja orožarskih poslov in slišati je bilo očitek, da bi naj razkrivanje v preteklosti ustavil Janez Drnovšek. Ali to drži?

"To je ena od neumnosti, ki jih nekdo širi in se potem kar vrtijo in ponavljajo. Ko sem bil predsednik vlade smo se po aferi Depala vas kar nekaj časa ukvarjali z orožarskimi zgodbami . Vlada kot celota seveda ni raziskovala, preverjanja so opravljala posamezna ministrstva, predvsem obrambno ministrstvo, notranje ministrstvo, imenovana je bila parlamentarna preiskovalna komisija. Cilj je bil, da pač preučijo vse in da, če najdejo nepravilnosti, postopek predajo organom pregona. Kaj je bil rezultat, veste. Ne veliko. Kar naprej pa se kaže tendenca, da bi vse to znova obravnavali in to predvsem politično. Recimo kar naprej vrteli v parlamentu. Sam sem pred leti rekel, da ne vidim razloga, da bi se politika še s tem ukvarjala. Če je bilo kaj narobe, naj se s tem ukvarjajo organi pregona. Da bi se pa kar naprej šli politične igrice, se mi pa ni zdelo smiselno. Imeli smo in imamo veliko drugih težavi in problemov. Predsednik vlade, tudi če bi hotel, ne bi smel in ne bi mogel ustaviti preiskave, če bi bilo res kaj narobe."

- Nenavadno je že, ker vprašanja postavljajo poslanci, ki desetletje sodelujejo pri vladanju in bi morali ponudili odgovore, a pozorni smo postali, ker so uporabili celo argumentacijo, da bi lahko skriti podatki otežili položaj novega premiera v pogovorih s Hrvaško. Je po vašem vedenju v tem karkoli resničnega?

"V vseh letih kar sem bil predsednik vlade ali zdaj, ko sem predsednik države, nikoli nisem naletel na karkoli takšnega. Razen pač na govorice in vprašanja, ki so lahko politično motivirana. Če pa bi obstajalo kaj resnega in oprijemljivega, bo to tudi moralo biti že davno predstavljeno in predano preiskovalni komisiji v parlamentu, organom pregona..."

- Iz preteklosti je državi ostala zagata z vladnim letalom. Novi premier Janša je javno povedal, da vladi preostane le, da uporablja redne linije ali najema letala. Je bila oddaja že kupljenega novega letala v najem, za kar se je odločila prejšnja vlada, napaka?

"Mislim, da je bila. Ko se je vlada, ko sem jo še vodil, odločila, da bo kupila celo večjega Falcona, nekaj časa ni bilo nobenih ugovorov ne v javnosti in ne v parlamentu. Čez pol leta pa se je začel medijski stampedo in vlada je morala ponovno premisliti. Poiskali smo cenejšo rešitev, ki je bila smiselna. Dogovorili smo se s proizvajalcem za zamenjavo za manjše letalo in se izognili plačilu pogodbene kazni, ki bi jo morali plačati, če bi nakup odpovedali. Javnost je to rešitev kar sprejela. Problem se je umiril. Zdelo se mi je nesmiselno, ko je vlada Toneta Ropa vprašanje ponovno odprla in letalo potem dala v najem tujcem. Država je s tem ostala popolnoma bosa. Že dosedaj je najemala letala za prevoze. Problem bo še hujši v prihodnje. Z državnim letalom pa se zdaj prevažajo tujci in menda dobro služijo s tem. To je bil nesmisel. Jasno je in bilo je že na začetku, da država letalo potrebuje. Tudi druge države ga potrebujejo in večinoma letala tudi imajo. Nekatere tudi več letal. Nova vlada se je znašla v nemogočem položaju: staro letalo ne more več leteti, novo je bilo oddano tujcu in ga vlada več ne more dobiti. Za tisto, kar država potrebuje, pa zdaj nimamo ničesar."

- Prejšnja vlada je javnosti z oddajo letala skušal pokazati, da tudi sama varčuje

"To je bil argument. Ampak ne stoji povsem, ker je bil glavni val plačnih in sindikalnih pristiskov že leto prej, pomladi leta 2002, ko se še sam vodil vlado. Pa smo ga zadržali. Če se spomnite, takrat so zelo pritiskali šolski in drugi negospodarski sindikati . Takrat smo tudi sprejemali zakon o plačah v javnem sektorju, stavkovne najave so si sledile in to se je mešalo z vprašanjem nakupa letala. A uredili smo odprta vprašanja s sindikati in z letalom. Letalo smo zamenjali in to je sprejela javnost in sindikati. Čisto brez potrebe je bilo odpirati to vprašanje ponovno leto pozneje, saj se takrat na sindikalni in varčevalni fronti ni dogajalo nič posebnega."

- Predsednik nacionalistov Zmago Jelinčič, ki je bil na volitvah relativno uspešen, je po volitvah predlagal, da bi si politiki povišali plače za petino. Je politični vrh države preslabo ali predobro plačan?

"Odvisno s kom se primerjamo. Če se primerjamo s podjetniki, direktorji ali s tujimi državniki, smo slabo plačni. Če se primerjamo z večino Slovencev pa sorazmerno dobro."

- Ste za povišanje plač?

"Vlada si na začetku mandata tega skoraj gotovo ne more privoščiti. Kar nekaj javnofinančnih zagat ima, ki jih mora reševati. Prestrukturirati mora državni proračun, da bi lahko pridobili evropskih denar... Dvomim, da je v takšnem položaju kak prostor za zviševanje plač v javnem sektorju."

- Italijanski predsednik je, da bi izboljšali odnose in odpravili zgodovinske nesporazume, predlagal pogovor predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške. Hrvaški predsednik je odgovoril s ponudbo, da bi se sestali na Hrvaškem. Kak bo odgovor slovenskega predsednika?

"Italijanskemu predsedniku sem odgovoril na njegovo pismo. Načelno sem za srečanje, s katerim bi poskusili skupaj zmanjšati zgodovinske napetosti in zamere. A hkrati sem predlagal, da bi se morali najprej dogovoriti o konkretnih načinih in lokacijah spominskih slovesnosti. Recimo, če govorimo o Bazovici, če je njihov predlog, da se poklonimo pri fojbah, je naš pač, da se poklonimo tudi bazoviškim junakom, ki so jih tam ubili fašisti. Bomo videli, kako bo. Bi pa lahko bilo koristno, a ne sme biti le enostransko, da bi ustrezalo italijanskemu pogledu na dogodke v preteklosti. Ustrezati mora tudi našemu."

- Skupen pogovor treh državnikov olajša ali zaplete pogovor o dvostranskih zagatah?

"Ali bo to dogovarjanje olajšalo, bomo še videli. Bistvenih razlik pa ne bi smelo biti. Hrvaški pogledi so podobni našim, zgodovinsko smo imeli podobne usode. "

- Za sporazum, ki ste ga dosegli z nekdanjim premierom Ivico Račanom, hrvaški šef vlade ni uspel prepričati svojega parlamenta. Pred volitvami je hrvaška policija na mejnem območju, ki ste ga skušali urediti, aretirala predsednika zdaj koalicijske stranke in zdaj ministra nove vlade Janeza Podobnika. Kakšne posledice lahko ima ta zaplet?

"To je že za nami. Zgodilo se je v predvolilni vročici. Zdaj je nekakšno zatišje, stvari se bodo začele na novo. Neposrednih posledic ne pričakujem, bolj je vprašanje, kako naprej. Novi predsednik vlade bo moral imeti neko svojo politiko, svoj pogled in kakšnih ekstremnih razlik tudi v lastni koaliciji ne bo smel dopuščati, če želi reševati ta vprašnja."

- Pričakujete, da bo vztrajal pri doseženem v vašem sporazumu?

"Ta sporazum seveda za nas ni optimum, je pa realno uravnotežen. Vprašanje je bolj ali je hrvaška politika sposobna še kaj narediti, ko so že izstrelili toliko besed v ta sporazum. Še enkrat se kaže, da je velikokrat bolje manj govoriti, ker so sicer težave s tistim, kar si govoril in zaradi tega ne moreš več rešiti problema. Gotovo pa je, da nobena vlada teh vprašanj ne bo mogla rešiti čez noč, z magično palico. Prav pa je, da začnejo, da poskušijo rešiti, kar se da. Da preverija, ali je kaj novega manevrskega prostor glede na drugačne evropske okoliščine..."

- Do kdaj bi po vaši oceni Hrvaška lahko postala članica Evropske unije in bi odpadlo del mejnih vprašanj na jugu države?

"Nehvaležno je napovedati dan. Na začetku so si v sosednji državi želeli, da bi v Evropsko unijo vstopili z Romunijo in Bolgarijo leta 2007. To je malo verjetno in bo težko. Glede na dosednaje trende in po izkušnji, kako smo se drugi pogajali, bi bilo že leto 2009 dober dosežek."

- Vprašanje vključevanja Turčije v Evropsko unijo slovenske javnosti ni pretreslo. Pesimisti med evropskimi politiki pa so ocenjevali celo, da se unija s tem širi do meje propada in neobvladljivosti.

"Ta bojazen je resna. Že dosedanja razširitev evropske unije za deset držav, je marsikje v starih članicah ustvarila strah, da je skupnost postal prevelika in da je neobvladljiva že pri 25 članicah. Ali pri 27, če upoštevamo še Bolgarijo in Romunijo. Vstop Turčije pa bo pomenil še vključitev veliko večje države, islamske države, ki ima drugačno preteklost in kulturo. Najbrž so bojazni tudi upravičene. Evropska unija v novih mejah šele nastaja in nobenega jamstva ni, da bo šlo vse lahko, gladko in brez problemov. V razpravah o Evropi moramo včasih dati prav kar obema stranema. Bojazen, ali bo takšna skupnost še obvladljiva, je upravičena, a hkrati je bilo Turčiji skoraj nemogoče reči ne, ker je bila obljuba dana že, ko je postala kandidatka za članstvo. Hrvaška je status kandidatke dobila letos, Turčija ga ima že od leta 1999. Država je izvajala reforme, bila konstruktivna pri ciprskem vprašanju. Skoraj nemogoče je bilo na to odgovoriti: z vami se ne bomo pogajali. Marsikdo misli, da je proces vključevanja Turčijo pomemben za ves svet, ker kaže, da je možno sobivanje muslimanske države in zahodne civilizacije. To bi bila lahko velika vzpodbuda za razreševanje napetosti v svetovnem merilu in vzgled za zmerne islamske države. S tem bi se utrdil zmerni islam, nekateri mu pravijo že kar evropski islam, ki upošteva, združuje tudi zahodne standarde človekovih pravic in vrednot. To je tako velik in pomemben cilj, da je vredno poskusiti in vključiti Turčijo. Jamstva, da bo uspelo, pa ni. V tem velikem in hvalevrednem procesu ostaja tveganje, da lahko vse skupaj ogrozi nadaljnji razvoj Evropske unije. A odločitev je padla, S Turčijo se bomo pogajali. Nameravajo pa nekatere države resno preverjati, ali bo Turčija v naslednjih desetih letih letih res sprejela evropske vrednote in vzpostavila ustrezne mehanizme. Ponekod bodo, vsaj kot napovedujejo, o vključevanju Turčije odločali celo z referendumom."

- Ko ste vodili vlado, je država predsedovala varnostnemu svetu OZN. Je to izkušnjo mogoče primerjati s predsedovanjem organizaciji za varnost in sodelovanje (OVSE) in evropski uniji, kar je zdaj pred vlado in državo?

"Varnostni svet je bil kar zahtevna prizkušnja, velikokrat smo se znašli v precepu med interesi ZDA, EU, Rusije in ostalih držav. Kako najti prave poteze in izhode? Ampak predsedovanje OVSE in EU bo še težja preizkušnja. Predsedovanje OVSE je zelo zahtevno. Združuje 55 držav, vključene so pomembne države , Evropska unija, Združene države, Rusija. Slovenija dobiva na ramena težko breme, verjetno najtežje v zgodovini OVSE. Zadnje čase je vse več težav, povečala se je napetost med Rusijo, ZDA in EU ravno v okviru OVSE, ki se ukvarja z nadzorom volitev, z reševanjem konfliktov in mejnim nadzorom v državah bivše Sovjetske zveze- denimo Gruzija, Ukrajina, Armenija, Azerbejdžan, Moldovija. Povsod vidimo napetost. Rusija zadnje čase izraža tudi precejšnjo nezadovoljstvo z OVSE, češ da uveljavlja dvojne standarde demokracije, ene za Rusijo in za države v tem krogu, druge pa za zahodne države. Napetost se kaže tudi v tem, da OVSE še niti sprejetega proračuna in novih stopenj financirnaja nima. Z neke vrste finančno blokado se bomo morali soočiti na samem začetku."

- Je napoved nove vlada, da bo izboljšala odnose z ZDA, tvegana, ker bi bilo v razreševanje konfliktov velesil bolje vstopati z nevtralnega izhodišča?

"Vsekakor mora pri vodenja OVSE vlada nastopati kot predsedujoči in balansirati interese drugih, tudi Evropske unije, čeprav smo člani unije, z interesi ZDA, Rusije in ostalih. Apriorno identificiranje z eno, drugo ali tretjo državo, nas lahko precej onemogoča. Računam, da bo naša diplomacija zmogla to predvideti in upoštevati. Kar se tiče odnosov z ZDA, pa še vedno mislim, da so dobri in tudi ameriški predstavniki to vedno pravijo. Ostajajo pa razlike v pogledih iz časov iraške krize, ker Slovenija ni poslala vojakov v Irak. Če je kakšna zamera, je lahko samo to..."

- Vlada takrat nekaj časa ZDA ni dovolila niti prevozov čez državo.

"Vse to je bilo povezano z Iraško vojno, šlo je tudi za formalno tehnične probleme. Pri kakšni stvari je bila vlada takrat tudi malo nerodna. "

- Odločitev, ali prevzeti vodenje EU je država sprejemala v času dvovladja, med predajanjem oblasti. Iz prejšnje vlade je bilo slišati pomisleke, da bo za državo vodenje EU drago. Kako ste razumeli to previdnost? Je bilo to tudi politično nagajanje?

"Projekt bo naporen finančno in kadrovsko, to je res. A prepričan sem, da če bi stara vlada nadaljevala mandat, bi se tudi odločila za predsedovanje, čeprav je finančno in kadrovsko to velik projekt. To so pač veliki izivi, bilo nam je ponujeno, težko je reči ne. . Če smo vstopili v Evropsko unijo moramo računati, da bomo kdaj tudi predsedovali, ko pride vrsta na nas..."

- Pomeni to, da bomo tudi vladali in ne le, da bomo le vladani?

"Seveda to pomeni, da bomo vladali, predsedovali. To je izjemno pomembno za profiliranje slovenije, naš položaj se bo samo okrepil. Gledano skozi zgodovinsko perspektivo: ali ni enkratna stvar, da bo Slovenija predsedovala Evropi?"

- Gospod predsednik, kje in s kom nameravate preživeti praznike?

"Preživel jih bom kar doma, nimam načrtov za kakšno veliko proslavljanje. Mirno bom proslavljal doma. Pred tem pa nagovoril državljanke in državljane z novoletno poslanico."

Peter Jančič

napredno iskanje