Zdravica predsednika dr. Janeza Drnovška na uradni večerji s predsednikom Slovaške republike

Bratislava - Slovaška, 10/14/2003 | govor

Spoštovani gospod predsednik, dame in gospodje, dragi prijatelji,
v veliko zadovoljstvo mi je, da sem ponovno skupaj z Vami, v Vaši lepi prestolnici, v Bratislavi. Na Vaše povabilo sem se odzval z veseljem, saj ravno letos Republika Slovenija in Slovaška republika praznujeta pomemben jubilej – deseto obletnico vzpostavitve naših diplomatskih odnosov. Ko se oziramo na samostojno prehojeno pot, z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo v tem času dosegli veliko. Še posebej v zadnjih nekaj letih smo priča intenziviranju slovensko-slovaškega sodelovanja na vseh ravneh in področjih. Zato bi želel še posebej poudariti, da vidim svoj obisk na Slovaškem kot potrditev odličnih odnosov med državama in odraz visoke stopnje medsebojnega zaupanja. Danes je bilo to naše prijateljstvo potrjeno tudi na simbolni ravni, z izmenjavo najvišjih odlikovanj, ki jo vidim kot pomembno spodbudo za nadaljnje iskanje novih možnosti dvostranskega bogatenja in dopolnjevanja.

Slovenijo in Slovaško od samega začetka naših odnosov družijo skupna prizadevanja za uresničitev naših strateških ciljev, v prvi vrsti članstvo v evroatlantskih institucijah. Na vrhu v Pragi novembra lani sta naši državi prejeli dolgo pričakovani povabili za vstop v Severnoatlantsko zavezništvo. Pripravljenost vstopiti v ta sistem kolektivne varnosti dokazuje voljo, moč in samozavest naših držav, da sodobna dogajanja v svetu ne le spremljata, ampak se jih tudi udeležujeta z enakovrednimi vlogami in nalogami ter jih sooblikujeta.

K še bolj poglobljenemu sodelovanju med našima državama bo tudi prispeval naš hkraten vstop v Evropsko unijo prihodnje leto. Že v pristopnem procesu smo vzpostavili zelo kvalitetne medsebojne odnose in prepričan sem, da je to dober temelj za prihodnost. Evropski mozaik narodov, jezikov in kultur se končno povezuje v celoto. Zato me veseli, da smo bili skupaj pri podpisu pristopnih pogodb v Atenah aprila letos in tako prispevali k zgodovinskemu nastanku nove Evrope.

S prihajajočo vključitvijo Slovenije in Slovaške ter drugih držav kandidatk v Evropsko unijo bo ta prvič dobila tudi pomembno slovansko dimenzijo. Slovanske korenine in s tem povezana jezik in kultura pa predstavljajo pomemben povezovalni dejavnik med našimi narodi. Zato me tembolj veseli, da Slovaška podpira slovensko pobudo za ustanovitev Foruma slovanskih kultur, ki lahko na poseben način deluje tudi kot most med članicami Evropske unije in državami vzhodne in jugovzhodne Evrope. V Sloveniji smo namreč prepričani, da sedanji napori k preseganju starih meja v Evropi nikakor ne smejo pripeljati do novih delitev.

Ob tej priložnosti bi tudi rad poudaril željo, da ugodno ozračje dobrih in prijateljskih odnosov v večji meri izkoristimo za nadaljnjo poglobitev našega medsebojnega sodelovanja. Z zadovoljstvom namreč ugotavljam, da je blagovna menjava med državama v zadnjih letih močno oživela. Prepričan sem, da bo tudi v prihodnje slovaško tržišče pomembno za slovenske gospodarstvenike, ki že zdaj s svojimi slovaškimi partnerji opravijo večji obseg menjave kot z nekaterimi državami članicami Evropske unije. Sicer pa je treba naše odnose okrepiti tudi na drugih področjih. Zato me veseli me, da sta bila danes podpisana spremenjeni Sporazum o mednarodnem cestnem prometu in Izvedbeni program sodelovanja v izobraževanju, znanosti in kulturi. Nasploh menim, da je pospeševanje neposrednih stikov med našimi podjetniki, znanstveniki in umetniki potrebno podpreti ter obravnavati kot prednostno nalogo.

Preden končam, bi želel spomniti, da Slovenijo in Slovaško povezuje tudi srednjeevropska komponenta, njun stil življenja in naravnanost. Obe sta del srednjeevropskega kulturnega prostora, njuna zgodovina pa se prepleta in dopolnjuje na številnih področjih. V času Cirila in Metoda, katerih delovanje je v veliki meri potekalo na Slovaškem, smo bili Slovenci preko Panonije neposredno povezani s Slovaki. Med ljudmi v obeh državah tudi še živi spomin na dobrega kralja Sama, ki je kot mitični simbol pravičnosti in upanja navdihoval generacije naših razumnikov.

Naš hkraten vstop v novo, razširjeno Evropo tako v nekem smislu pomeni vrnitev k našim koreninam. Tudi zato morajo biti naši načrti in sodelovanje usmerjeni v izgradnjo Evrope enakopravnih in med seboj tesno povezanih narodov, ki bodo skupno in posamično prispevali k njeni podobi. V nekem smislu torej nadaljujemo tam, kjer je pred stoletji nehal Samo – tisti frankovski trgovec, ki smo ga Slovenci in Slovaki sprejeli medse in izvolili za kralja.

S temi besedami mi, dragi gospod predsednik, dame in gospodje, dovolite, da nazdravim prijateljstvu naših držav in narodov, naši skupni prihodnosti in vsem vam, dragi prijatelji.

napredno iskanje