Nagovor predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška tujemu diplomatskemu zboru
Brdo pri Kranju, 02/02/2005 | govor
Spoštovani gospod predsednik vlade,
spoštovani doajen diplomatskega zbora,
ekscelence,
gospe in gospodje,
dragi gostje,
v posebno zadovoljstvo mi je, da vas lahko letos prvič nagovorim v imenu države, ki je članica Evropske unije in zveze Nato. Preteklo leto je bilo za Slovenijo uspešno, prelomno leto, saj smo z vstopom v EU in Nato uresničili svoja prednostna zunanjepolitična cilja. EU in Nato sta postala naš vsakdan. To je bilo tudi pomembno leto za vso celino, saj je Evropa z desetimi novimi članicami naredila velik korak k uresničitvi vizije združene Evrope. Odločitev o začetku pogajanj s Turčijo je daljnosežna in potencialno pomembna za ves svet, saj predstavlja preizkusni kamen za prihodnost Evrope. Z vstopom Bolgarije in Romunije ter začetkom pogajanj s Hrvaško bo narejen še en korak naprej.. Slovenija bo nadaljevala svoja prizadevanja za vključevanje in razvoj regije Jugovzhodne Evrope ter kandidatkam za članstvo v EU pomagala z izkušnjami iz procesov približevanja Evropski uniji.
Postopna razširitev Evropske unije v Jugovzhodno Evropo je perspektiva, ki lahko bistveno pripomore k stabilizaciji in razvoju regije, ki je še vedno obremenjena z nerešenimi medetničnimi razmerji ter posledično slabim gospodarskim in socialnim položajem. Statusna vprašanja v regiji JVE, še posebej statusa Kosova, so vprašanja, ki zahtevajo posebno pozornost mednarodne skupnosti, in glede reševanja katerih bomo morali letos doseči napredek. Hkrati mora ostati v središču naših prizadevanj izboljšanje demokratičnih standardov, vključno s človekovimi pravicami in varstvom manjšin. Slovenija si bo v letošnjem letu, ki je na zunanjepolitičnem področju temeljno zaznamovano z našim predsedovanjem Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, prizadevala odigrati čim bolj tvorno vlogo tudi na tem področju.
Letošnje leto bo pomembno za prihodnost Evropske unije. Odločalo se bo o usodi evropske ustave, s podpisom katere je državam uspelo oblikovati nek skupni imenovalec za prihodnji razvoj Evrope. Ustava odpira nova obzorja za evropsko sodelovanje in povezovanje. Od tega, ali bo v ratifikacijskih procesih v parlamentih in na referendumih dobila dovolj podpore, bodo odvisni ne le razvoj njenega notranjega ustroja, ampak tudi njen prihodnji obseg in vloga v mednarodni skupnosti. Veseli me, da je Slovenija z včerajšnjo ratifikacijo ustavne pogodbe med prvimi potrdila svojo podporo in zavezanost nadaljnjemu razvoju Evropske unije.
Ob tem pa nikakor ne smemo pozabiti na cilje iz lizbonskega procesa: KKonkurenčnost gospodarstva moramo krepiti ob upoštevanju evropskega socialnega modela in varovanja okolja. Iskati moramo načine, da bomo zmogli kratkoročne stroške, ki nam bodo zagotovili dolgoročno dobrobitdobrobit. To velja za obe razsežnosti trajnostnega razvoja, socialno in okoljsko.
Spoštovani,
ob varnostnih, ekonomskih in okoljskih izzivih sodobnega sveta je čezatlantsko zavezništvo pomembnejše kot kdaj koli. Na skupnih interesih ter vrednotah demokracije in človekovih pravic lahko gradimo prihodnost sodelovanja med EU in ZDA. Nujnost takega partnerstva postane še očitnejša, če si zamislimo, da bi se ta odnos spremenil iz sodelovanja v izrazito konkurenco.: Marsikaj, kar smo v svetovnih razmerjih dosegli in se navadili jemati kot samo po sebi umevno, bi lahko izgubili in se vrnili za desetletja v preteklost. Sodelovanje Evropske unije in ZDA bo ključnega pomena tudi za uspeh reševanja nekaterih najbolj perečih vprašanj: od Bližnjega vzhoda, Zakavkazja do Jugovzhodne Evrope. To velja tudi za sodelovanje z Rusijo, ki je ena najpomembnejših partneric Evropske unije.
OVSE ostaja pomemben okvir za usklajevanje raznolikih interesov. Predsedovanje OVSE-ju v času številnih kriz na območju delovanja organizacije in znotraj-organizacijskih napetosti je pomembna in zahtevna naloga. Slovenija si prizadeva, da bi naredila, kar je v danih razmerah mogoče narediti, pri čemer skuša uporabljati prednosti in presegati pomanjkljivosti multilateralnega okvira odločanja. V času vse večje medsebojne soodvisnosti so ravno večstranski dialog, sodelovanje in solidarnost bistvene sestavine naše lastne uspešnosti in blaginje.
Spoštovani,
naravna katastrofa, ki je prizadela območje Indijskega oceana in zbrisala z obličja Zemlje nepredstavljivo število življenj, cele skupnosti in zemljepisne predele, je pokazala človeško ranljivost in nas opomnila, da smo vsi del istega človeštva. Človeški je bil naš odziv, brez primere v zgodovini. Mednarodna solidarnost je presegla vse dosedanje okvire. Tudi slovenski državljani in državljanke so se odzvali z veliko mero človekoljubnosti in z zbranimi sredstvi izkazali svojo sočutnost do prizadetih ljudi. Po prvih humanitarnih odzivih bomo morali najti načine za obnovo in vzpostavitev normalnega stanja na prizadetih območjih, pri čemer si bo tudi Slovenija prizadevala, da bo pri tem dejavno sodelovala.
V tem solidarnem odzivu lahko črpamo upanje, da bo človeštvo v prihodnje znalo najti poti za preseganje dosedanjih omejitev in sebičnosti. Ne samo v odzivih na naravne nesreče, ampak tudi na vojne, revščino in lakoto. Graditev mednarodne solidarnosti in pomoči v mednarodnih institucijah, predvsem OZN, je še naprej ključnega pomena. Letos praznujemo šestdeset let obstoja OZN in jubilejni vrh bo priložnost, da se ozremo na doseženo in se vprašamo, kako bolje uresničevati cilje, ki smo si jih zadali ob prelomu tisočletja. Dodatni viri financiranja enakomernejšega svetovnega razvoja, kot so mednarodni davki, so prav gotovo ena od možnosti, ki ji bomo morali namenjati več pozornosti. Upam, da bomo letos lahko potrdili take spremembe v ustroju svetovne organizacije, ki ji bodo zagotovile učinkovitost in osrednje mesto pri opravljanju njenega poslanstva.
Spoštovani,
za konec mi dovolite, da se vam zahvalim za prispevek pri razreševanju različnih vprašanj našega sobivanja v tem svetu. Vam in nam želim čim uspešnejše delo v obdobju, ki je pred nami.
Hvala.