Skupaj lahko razrešimo marsikatero vprašanje

Ljubljana, 10/12/2003 | intervju

Pogovor s predsednikom republike dr. Janezom Drnovškom za TV Klub – POP TV. Intervju pred prvim izmed nizov Pogovorov pri predsedniku republike je opravila novinarka Špela Šipek (neavtoriziran zapis):

Novinarka: Dober dan in lepo pozdravljeni. Danes smo s TV Klubom v predsedniški palači. Predsednik države jutri začenja razpravo o prihodnosti Slovenije. O tem, katera so ključna vprašanja za našo prihodnost in o nekaterih aktualnih dogodkih, povezanimi s temi ključnimi vprašanji, pa danes torej pogovor s predsednikom države, dr.Janezom Drnovškom. Lepo pozdravljeni, gospod predsednik.

Dr. Janez Drnovšek: Pozdravljam tudi vas.

Novinarka: Pogovore o prihodnosti Slovenije začenjate z razpravo o zunanji politiki, o tem, kakšen naj bi bil položaj Slovenije v mednarodni skupnosti, o možnem razvoju nekaterih varnostnih in političnih razmerij. Mnogo je tistih, ki so do zunanje politike Slovenije kritični, češ da je preveč proameriška. Kako bi odgovorili na to?

Dr. Drnovšek: O tem se bomo pogovarjali na tej razpravi. Njen namen je oceniti, kakšen je svet, kakšen bo v prihodnje in kako naj se Slovenija v njem pozicionira. Izhajali bomo iz sedanjega stanja, kjer nekateri morda mislijo tako, kot ste rekli, da je naša politika proameriška. Čeprav nisem prepričan, da Američani tako mislijo. Govorili bomo tudi o tem, kako naj se Slovenija pozicionira do velikih sil, do ZDA, do Evrope. Predpostavljam, da bomo najbrž poskušali imeti optimalno politiko do obeh in delati na tem, da bi zavezništvo med Evropo in ZDA še naprej bilo temelj za doseganje svetovnega miru in stabilnosti. Vprašanje zame ob tem je, kakšna naj bi bila politika Slovenije, sorazmerno majhne države - ali naj skrbi samo za ožje interese in jih brani ali naj bo tudi širša, ali naj se bolj zanima tudi za širše svetovne probleme, se o njih izreka. Ali naj bo torej aktivna članica EU, Nata, OZN, ima svoja stališča na primer tudi do vprašanja revščine v svetu, do klimatskih vprašanj, do varnostnih vprašanj? Stališča o teh temah včasih niso všeč velikim silam, ker imajo svoje interese. Slovenija pa bo najbrž pri tem imela univerzalne interese, ki bodo v interesu Slovencev.

Novinarka: Da začnete s to temo, najbrž ni naključje. Veliko svoje energije in aktivnosti ste doslej že vložili ravno v oblikovanje mednarodnega položaja Slovenije, vstopanje v EU, v Nato. Toda Slovenija pravzaprav potrebuje že vrsto let tudi strategijo na področju notranje politike. V materialih navajate, da bi tekla recimo razprava o vrednotah. Pa me zanima, katere vrednote se zdijo vam ključne?

Dr. Drnovšek: Pričakujem, da bi to utegnila biti zanimiva razprava. V dosedanjih pogovorih opažam, da nekateri menijo, da je v Sloveniji prišlo do praznine v vrednotah, da smo pravzaprav nanje pozabili. Zanimivo bo o tem izmenjati mnenja. Tiste vrednote, ki so recimo univerzalne, ki se zdijo meni pomembne, so seveda predvsem: strpnost – vprašanje, ali smo dovolj strpni; vprašanje odnosa do neke splošne pravičnosti v državi. Ljudje morajo svoje odnose dojemati kot pravične, seveda v okviru nekih realnosti. Poraja se tudi vprašanje do tistih klasičnih, lahko bi rekli družinskih ali drugih vrednot. Vse to bi sodilo v ta okvir. Najprej bi skušali oceniti, kakšno je stanje na tem področju in potem videti, ali je tukaj možno kaj storiti? Kakšna je vloga religije pri tem...

Novinarka : Ravno to sem hotela vprašati. Ali naj bi recimo te vrednote slonele tudi na vrednotah katoliške cerkve? Dr.Krašovec, ki je v stalni sestavi intelektualcev, ki ste jih izbrali za pogovore, je recimo že dejal, da je deset božjih zapovedi ena od tistih, tisto izhodišče za razpravo recimo tudi. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Dr. Drnovšek: Mislim, da vse glavne religije ponujajo občečloveške vrednote. In jih je težko omejiti samo na eno religijo. Tudi če jih med sabo primerjamo, vidimo, da posredujejo pozitivna sporočila, učijo pozitivne stvari, čeprav je seveda v praksi potem velikokrat tudi drugače. Velikokrat vidimo, da prihaja do verske nestrpnosti, do številnih konfliktov, navsezadnje tudi do vojn. In zgodovina je pokazala, da so religije učile vrednote, ampak so bile samo delno uspešne pri tem. Nekaj vsekakor lahko prispevajo, tudi kaj pomembnega pri tej razpravi in pri izgradnji vrednot. Mislim pa, da ekskluzivnosti na vrednote ne bo imel nihče. Ne katoliška cerkev, ne kakšna druga religija, ne kdorkoli drug, ne država. Potrebna je skupna razprava o tem in dvigovanje splošnih človeških vrednot.

Novinarka: Nekatere raziskave javnega mnenja, ki smo jih pred tedni opravili tudi za našo televizijo, kažejo recimo, da manj kot polovica ljudi verjame, da živimo v pravni državi tudi v praksi, ne samo na ustavnem papirju. In kar 80% je bilo ob domnevnih oziroma odmevnih aretacijah takšnih, ki ne menijo, da so domnevni kršitelji pred zakonom enaki. To je za vrednostni sistem zelo slabo. Kje vidite razloge za tako slabo zaupanje v pravno državo?

Dr. Drnovšek: To je resen problem države. Res je, da ne samo Slovenije, še marsikatere druge države. Očitno je, da je vrsta primerov, ki so znani tudi medijsko, kjer se kaže, kot da pravna država deluje počasi ali sploh ne deluje, da je tudi to vplivalo na takšno mnenje ljudi. Mislim, da bo to treba popraviti. To bo tudi del naših razprav. Menim, da bo moral naš pravosodni sistem potegniti zaključke iz take prakse. Ne samo pravosodni sistem, tudi vsi ostali. Videti moramo, kaj lahko spremenimo za to, da bodo ljudje verjeli v državo. Verjeli v to, da obstaja neka temeljna pravičnost, da jo sprejemajo. Če bi stanje nezaupanja dolgo trajalo, da ljudje ne bi verjeli v institucije, v pravičnost, bi se slej ko prej to zelo slabo odrazilo v kohezivnosti države, v našem skupnem življenju, če tako rečem, in bi prihajalo do napetosti. Takšnih in drugačnih.

Novinarka: Ta opozorila v zvezi s pravosodnim sistemom so pravzaprav že znana vrsto let. Že ko ste bili vi predsednik vlade, ste se pravzaprav ukvarjali s podobnimi problemi. Kako zdaj kot predsednik države gledate na to, drugače kot predsednik vlade? Zakaj recimo v tistem času že nismo mogli, kaj bo zdaj drugače, recimo z vašo razpravo o prihodnosti Slovenije, kaj bo prineslo drugačnega kot prej, ko ste recimo lahko delovali kot predsednik vlade?

Dr. Drnovšek: To so vprašanja, ki jih ne moremo razrešiti kar tako. Tudi posameznik, pa naj bo predsednik vlade ali države, jih ne more kar tako razrešiti. Vsi skupaj jih lahko razrešimo. Pravni sistem se izgrajuje postopno, tudi na podlagi izkušenj. Tudi negativne izkušnje morajo dati nek odziv, da se popravijo tiste stvari, ki očitno ne delujejo. V tej smeri je potrebno delovati. Seveda ne dajem nobenih garancij, da bomo s temi našimi pogovori razrešili vse probleme v tej državi. Morda pa bomo prispevali k temu, da se dvigne zavest ali poznavanje nekaterih vprašanj in da s tem v institucijah oblasti, v vladi, državnem zboru, ali pa v našem delovanju nasploh kaj spremenimo na boljše. Ravno vprašanje vrednot, to se namreč navezuje tudi na vrednote, je tisto, ki ga nihče na tem svetu v zgodovini človeštva še ni uspel kar tako razrešiti. To vprašanje je odprto, je stalna borba za pozitivne vrednote, za to, da jih razvijamo. Je stalna borba, ker velikokrat izgubimo. Ampak s tem se ne sprijaznimo, gremo naprej.

Novinarka: Ja, tudi korupcija je velik problem. To postaja vedno bolj očitno. Nepreglednost v javnih naročilih, poraba proračunskega denarja, sama davčna uprava tudi ne daje zgleda. Da je stanje zaskrbljujoče, ugotavljajo kompetentni ljudje, kot je direktor Urada za preprečevaje korupcije, direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev. Tako stanje v bistvu duši napredek in motivacijo recimo za pošteno delo. Kaj se vam zdi na tem področju?

Dr. Drnovšek: Strinjam se, da se s tem motivacija za resno in pošteno delo izgublja. Če vidimo, da nek krog ljudi bogati tako zelo hitro, mimo predpisov, ali s tem, da najdejo takšne ali drugačne luknje, to zelo slabo vpliva na to, kako vsi ostali sprejemajo državo in sistem. To je resen problem. Seveda lahko odgovorimo in običajno tudi odgovorimo, da je Slovenija kljub vsemu še boljša od številnih drugih držav. Kar se korupcije tiče vsekakor. Ampak ti pojavi obstajajo in enostavno edini način, da se z njimi soočimo je, da se dvigne splošna zavest o tem. Neka korupcija se lahko zaustavi, če ljudje niso pripravljeni tega početi, če tam, kjer se to dogaja, tudi dozori takšna splošna zavest. Nekaj je možno narediti z zakoni, s prisilo, veliko več pa z nekim odnosom do teh vprašanj, da tega enostavno ne sprejemamo, ne delamo.

Novinarka: Ampak večkrat slišimo že trditve, kriminal se splača ravno zaradi neučinkovitosti sodnega sistema oziroma organov pregona.

Dr. Drnovšek: Kadar se je tudi v drugih državah v preteklosti pokazalo, da so pravna država, policija, pravosodni sistem preblagi in da je zato več kriminala, je običajno med ljudmi prišlo do reakcije in to se je pokazalo tudi v ostrejši zakonodaji, v več pooblastilih za policijo. Nihalo se je nagnilo v drugo smer. Policija je dobila veliko pooblastil in bolj učinkovito zatirala kriminal. S tem pa so običajno človekove pravice ogrožene. Prihajalo je do protestov zaradi policijskega nasilja in tako naprej. Išče se pravo ravnotežje med ostrino ukrepov in človekovimi pravicami. Še vedno pa je tu pomembna tista splošna zavest, ki lahko vse skupaj dvigne.

Novinarka: Tudi socialna držav, to je tudi tema o katero boste govorili z akademiki ni drugimi intelektualci in civilno družbo. Zanima me vaše mnenje o pojavu, ki ga sledimo vse pogosteje zunaj, zdaj pa tudi pri nas. To je zmanjševanje stroškov oziroma povečevanje profita na račun delovne sile. Primer irskega podjetnika v Lendavi poznamo, Iskra Kondenzatorji, Escada recimo pri nas odpira, hkrati zapira delovna mesta na Zahodu, pri nas odpira, ker je cenejša delovna sila. Je to prihodnost delavcev v Sloveniji, da je cenena delovna sila?

Dr. Drnovšek: Delovna sila v Sloveniji je že zdaj dražja, kot v drugih kandidatkah za EU.

Novinarka: Oprostite, na račun države, ker pobere veliko davkov, saj delavec od tega nima veliko.

Dr. Drnovšek: Ne. Tudi plače so višje, kot v nam primerljivih državah. Tudi neto plače. Nikoli ni bila naša usmeritev, da bi bili konkurenčni za poceni delovno silo. Podedovali smo neko strukturo gospodarstva, kjer je bilo nekaj takšne delovno intenzivne dejavnosti - tekstil, usnjarstvo. Ta je najbolj soočena s to konkurenco cenejših držav in dolgoročno se je temu izredno težko upirati. Postopno v Sloveniji moramo prehajati na višjo dodano vrednost, na bolj kvalitetno delo, ki je tudi bolje plačano.

Novinarka: Kakšna bo potem prihodnost delavcev pri nas?

Dr. Drnovšek: Delavec se bo postopno temu prilagodil. Tega se ne da storiti čez noč. Postopno se bomo morali vsi temu prilagoditi, kajti usmerjali se bomo tja, kjer bo delo. Težko bomo konkurirali na področjih, kjer bodo recimo imeli cenejšo delovno silo v Aziji, v Indiji, na Kitajskem in drugje in kjer ne moremo preživeti. In bomo morali usmerjati tiste naše potenciale, ki jih imamo, v takšne dejavnosti, kjer smo lahko uspešni. Mislim, da smo z znanjem, z iznajdljivostjo lahko uspešni. S tem se lahko za sorazmerno majhno Slovenijo vedno najdejo tržne niše, kjer bomo lahko obstajali.

Novinarka: In nekatere konkretnejše odgovore najbrž lahko da tudi ta razprava.

Dr. Drnovšek: To bo ena izmed tem.

Novinarka: Morda še, kje vidite- ena od tem o katerih boste govorili, bo tudi, kje so šibke točke Slovenije. Kje jih vi vidite?

Dr. Drnovšek: Skušali jih bomo opredeliti. O nekaterih sva govorila zdaj. Šibke točke bo treba na vsakem področju posebej ugotavljati. Če govorimo v gospodarstvu - kje ne moremo konkurirati. Videla sva že, da so nekatere dejavnosti takšne, kjer bomo najbrž težko konkurirali. In to bomo skušali opredeliti. Treba je pa tudi ugotoviti, katere so naše močne točke. Vedno sem mislil, da bi morala biti Slovenija čimbolj fleksibilna, Slovenci imeti čimbolj fleksibilen gospodarski sistem. Da se lahko odzivamo na spremembe v svetu, da nimamo nekih fiksnih struktur, tudi gigantskih podjetij, ki se težko prilagajajo. Ampak da imamo odzivno gospodarstvo, da veliko gradimo na posamezniku, na njegovem samostojnem delu, na majhnih in srednjih podjetnih in da se lahko prilagajamo gibanjem v svetu.

Novinarka: Hvala lepa za pogovor, gospod predsednik. Hvala tudi vam za pozornost, spoštovane gledalke, cenjeni gledalci. Toliko nocoj iz TV kluba. Do prihodnjič na svidenje.

Dr. Drnovšek: Hvala tudi vam.

napredno iskanje