Manjšine so pomemben element skupnega bivanja in delovanja
Ljubljana, 02/07/2003 | govor
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je ob slovenskem kulturnem prazniku, na predvečer Prešernovega dneva, sprejel predstavnike zamejskih Slovencev iz Republike Avstrije, Republike Hrvaške, Republike Italije in Republike Madžarske
Spoštovane gospe in gospodje, predstavniki slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu,
vesel sem, da vas ob slovenskem kulturnem prazniku lahko pozdravim in da s tem nadaljujem tradicijo, ki jo je vzpostavil predsednik slovenske republike, da se ob tej priložnosti lahko srečamo in tudi pogovorimo.
Slovenski kulturni praznik je pomemben za vse Slovence, tako v matični državi, kot tudi v zamejstvu. Slovenci smo skozi našo zgodovino uspeli ohraniti narodno samobitnost, ohraniti svoj narod in eksistenco v pogosto zelo težkih okoliščinah, ko smo bili skoraj vedno izpostavljeni nevarnostim asimilacije velikih narodov. Vendar smo se Slovenci kot narod obdržali. V zadnjem času smo uspeli vzpostaviti tudi svojo lastno držav. S tem je naš položaj veliko močnejši, naša perspektiva veliko bolj trdna in zavedamo se, da imamo kot matična država še posebno odgovornost do slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu, do Slovencev, ki živite v sicer nam prijateljskih sosednih državah, pa vendar kljub vsemu v težjih situacijah in potrebujete dodatne vzpodbude za to, da lahko ohranite svojo slovenskost, kulturno in jezikovno dediščino in da na enakopraven in dostojen način živite v sožitju z večinskim narodom.
Vsi smo lahko zadovoljni, da imamo pred sabo tudi perspektivo skupnega delovanja v okviru EU. Z našim bližnjim članstvom v EU bodo meje, ki nas sedaj ločujejo, še bolj izgubile na pomenu Odpira se vrsta možnosti dodatnega sodelovanja, dodatnih programov, tako na gospodarskem, kulturnem in na ostalih področjih in zelo se bomo potrudili, da bi vse te možnosti izkoristili. Ker bomo ob obstoječih članicah EU - Italiji, Avstriji tudi Slovenci in Madžari vstopili v EU, bo skupna povezava Slovencev v vseh teh državah lahko tekla še bolje, bolj nemoteno in upam, da bo tudi Hrvaška kmalu sledila tej poti, da bodo tudi Slovenci na Hrvaškem lahko vključeni v ta širši krog in da bodo tudi pogoji delovanja, življenja vseh Slovencev v prihodnosti približno enaka. In s tem tudi možnost našega komuniciranja, sodelovanja, ohranjanja naše kulturne identitete.
Zavedamo se, da se bomo srečali s praviloma številno večjimi narodi, vendar so pravila delovanja EU takšna, da omogočajo enakopravno sobivanje vseh narodov, velikih in malih. Možnosti za to obstajajo, vendar moramo te možnosti tudi izkoristiti. Moramo si ustrezno prizadevati in delovati tudi sami, kajti na ta način bomo to enakopravnost, ki nam je formalno dana, tudi dejansko uresničili. Če smo uspeli v veliko težjih pogojih, sem prepričan, da bomo uspeli tudi v teh, do sedaj najboljših zgodovinskih okvirih, takšnih, kot jih Slovenija do sedaj še ni imela in kot jih ni imela tudi Evropa. Še nikdar ni bila na tako demokratičen način vzpostavljena takšna integracija in sobivanje. In manjšine so zelo pomemben element skupnega bivanja in skupnega delovanja.
Zavedam se, da še vedno obstajajo nekateri problemi, ki jih imate kot narodne skupnosti v naših sosednjih državah. V Italiji je potrebno dejansko uresničiti zakon o zaščiti slovenske manjšine; v Avstriji vidimo, da imate v zadnjem času različne težave z oddajanjem v slovenskem jeziku na Radiu dva ter z dvojezičnimi napisi; tudi na Madžarskem so še odprti nekateri problemi, čeprav se rešujejo. Vse to so vprašanja, ki bi jih morale, in prepričan sem, da jih tudi bodo, demokratične države, kot so države, v katerih živite, razrešiti, pokazati dovolj širine, navsezadnje dovolj velikodušnosti, da se takšna, resnično ne tako zelo pomembna materialna ali druga vprašanja, razrešijo. Zavedamo se, da je to za predstavnike slovenske narodne skupnosti izjemno pomembno. Da imajo svoj radio, da imajo svoje institucije, da lahko normalno delujejo in komunicirajo v svojem jeziku.
Že do sedaj, ko smo delovali v stikih z našimi sosedami kot predstavniki slovenske države, smo poskušali čim bolj konstruktivno in strpno opozarjati na ta vprašanja. Tako bomo delovali tudi zdaj in tudi v prihodnje. Kot novi predsednik slovenske države nameravam tem vprašanjem posvetiti vso potrebno pozornost in želim na najboljši možen način pri tem sodelovati z vami. Zato sem prepričan, da se bomo kmalu spet srečali. To bo priložnost, da se bolj poglobljeno pogovorimo o odprtih vprašanjih in o načinih, kako lahko naša država še naprej najbolj koristno deluje in pomaga pri razreševanju teh problemov.
Ob našem skupnem kulturnem prazniku vam želim čim bolj prijeten dan in večer, da bi lahko ob prihodnjih srečanjih vedno znova ugotavljali, da slovenska narodna skupnost ne samo ostaja še naprej trdna, temveč da tudi napreduje, da razrešuje svoja vprašanja, da se čez nekaj let ne bomo več pogovarjali o problemih, ki so še odprti, ampak o skupnih projektih in o načinu, kako najbolj izkoristit povezavo, most med sosedami in med sosednjimi narodi.
Hvala lepa.
