Pogovor predsednika republike dr. Janeza Drnovška na TV Slovenija
Ljubljana, 11/17/2005 | sporočilo za javnost, intervju
S predsednikom republike dr. Janezom Drnovškom se je pogovarjala urednica zunanjepolitičnih oddaj Blanka Doberšek (neavtoriziran zapis):
Blanka Doberšek: Pozdravljeni, gospod predsednik. Zunanji minister Rupel je včeraj napovedal sestavo vladne uredbe, ki naj natančneje določa razmerja med vlado in vsemi ustanovami, ki se ukvarjajo z zunanjo politiko, torej tudi vami. Kako si razlagate ta ukrep, to uredbo, ali kot, recimo, poizkus natančnega urejanja odnosov v trikotniku predsednik - premier - MZZ ali pa kot nekakšno brzdanje samosvojega predsednika?
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek: Pravzaprav ne vem, kako si on to predstavlja. O takšni uredbi smo sicer govorili že pred leti, ko sem bil sam predsednik vlade. Mislim, da smo že takrat dali pobudo, potem pa se je to nekako zaustavilo, tako da nekaj bi že lahko bilo koristnega v tej smeri, ker so ponekod morda zadeve premalo jasne, seveda pa to ne more biti v kontekstu sedanjega dogajanja ali sedanjih njegovih izjav. Predsedniku države se enostavno ne more reči, da ne sme govoriti ali ne sme izražati svojega mnenja, tega se ne more ne tako, pa tudi ne z uredbo.
Doberšek: Ampak v torek je premier Janša zapisal, navajam: "Vsi nosilci najvišjih državnih funkcij v Sloveniji smo prisegli, da bomo delali za blaginjo Slovenije. Kot predsednik vlade pričakujem, da se bomo vsi obnašali v skladu z ustavno prisego." Premier je bil tukaj zelo oster, kaj lahko komentirate?
Predsednik dr. Drnovšek: Ne, niti ne, meni se to zdi popolnoma v redu. Ne razumem, v čem bi bil to problem. Seveda smo tako prisegli in tako moramo delovati. V tem ne vidim pravzaprav nobenega drugačnega pogleda ali spora. Tudi mislim, da on ni tako mislil.
Doberšek: Vedno ste bili v stikih s tujimi politiki in tudi zdaj imate precej stikov s tujimi politiki. Kako komentirate molk mednarodne skupnosti, še posebno Združenih narodov in Evropske unije glede vaše pobude o Kosovu?
Predsednik dr. Drnovšek: To je pričakovano, veste, mednarodni mlini meljejo precej počasi. Običajna komunikacija na, recimo, nek pismen predlog ali karkoli, traja precej časa. Nekateri odzivi so že, predvsem v razgovorih, ki jih imam neposredno z državniki. Praviloma se v teh razgovorih temeljito pogovorimo o teh vprašanjih.
Doberšek: Še eno vprašanje v zvezi s tem. Danes se je oglasil vaš predhodnik, nekdanji predsednik Kučan, ki je v pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo dejal, da bi morebitna razglasitev neodvisnosti Kosova, za kar se zavzemate vi, lahko izzvala medetnične konflikte, ne samo na Kosovu, ampak tudi v Bosni in Hercegovini in Makedoniji in celo Srbiji in Črni gori.
Predsednik dr. Drnovšek: S tem se seveda ne strinjam. Predvsem pa bi želel še enkrat pojasniti. Nikakor ne gre za takojšnjo proglasitev neodvisnosti Kosova, kot nekateri povzemajo moj predlog. Jaz sem namreč tam zapisal, da predlagam, da odgovornost za razvoj Kosova sorazmerno hitro preide na kosovske organe. Iz UNMIK-a, mednarodne uprave na njihove organe v roku osemnajst mesecev, da prevzamejo odgovornost za svoj razvoj, hkrati pa predlagam, da mednarodna skupnost tam ostane še najmanj pet let, da varuje srbsko manjšino in srbske zgodovinske spomenike, zagotavlja neko varnost. In po tem času, npr. po petih letih, bo mednarodna skupnost ugotovila, ali so vzpostavljeni pogoji za mirno sobivanje Srbov in Albancev na Kosovu. Šele to bi potem lahko bil pogoj za mednarodno priznanje samostojnosti. Če bi ugotovila, da to ni tako, potem ta pogoj še ne bi bil izpolnjen in tudi mednarodne sile bi morale še naprej ostati na Kosovu, da bi varovale manjšino in te spomenike. To bi pomenilo, da Kosovo še ni zrelo, da je samostojna država. Tako da mislim, da bi bila takšna rešitev celo vzpodbuda za umirjanje medetničnih napetosti na Kosovu, ne pa obratno. Mislim, da je sedanje stanje nevarno. Če se nič ne zgodi, obstaja veliko večja možnost nadaljnjih etničnih spopadov. Kar spomnite se marca lansko leto velikih nemirov na Kosovu. Takrat je veliko Srbov zbežalo iz Kosova, veliko je bilo požganih hiš, cerkva in bojim se, da se kaj takšnega lahko zgodi, če ne bo prišlo kmalu do kakšnega premika, do razjasnitve statusa, do tega, da se postavi nek ovir. Če se to ne bo zgodilo, se bojim, da bo tam spet nastala neka nestrpnost, napetost narasla in da bo na koncu to na škodo srbske manjšine. Zato mislim, da je ravno narobe, če ne bo rešitve, imamo lahko več napetosti in težav.
Doberšek: Glede reform ste dejali, da ste za reforme, toda s posluhom za socialo. Kaj pa menite o najbolj spornem delu teh reform, to je o enotni davčni stopnji?
Predsednik dr. Drnovšek: Mislim, da je vlada morala nekaj storiti, zato da bi dinamizirala gospodarski razvoj. Navsezadnje smo o tem govorili tudi na mojih posvetih o prihodnosti in prav je, da gre naprej s predlogi. Vedno pa je v ekonomiji tako, da nek predlog poleg plusa lahko nosi s seboj tudi nek minus, zato tudi jaz opozarjam na to, da je treba biti pozoren, da je treba zagotoviti, da ne bo zaradi takšnih predlogov kdo v naši družbi dodatno prizadet. Da seveda ne moremo izhajati iz tega, da bi samo nekateri nosili breme reform, to se mora porazdeliti. Prepričan sem, da ima enotna davčna stopnja lahko pozitivne vplive, nekaj bo premaknila naprej. Nasploh velja, da je pri nas obdavčitev previsoka, zato ni stimulacije za podjetništvo, investicije, itn. Nekaj je treba premakniti v tej smeri, vendar je treba biti zelo pozoren in ne na račun delavcev in tistih, ki imajo že zdaj manj kot drugi. To ni enostavno narediti, se pa da. Prepričan sem, da bo vlada, zdaj ko je šla s svojimi dokaj pogumnimi predlogi naprej, da bo tudi še prisluhnila tudi javnosti in navsezadnje tudi sindikatom in na koncu prišla ven z, recimo temu, socialno vzdržnim predlogoom.
Doberšek: Sindikati so odločno proti, bom rekla ekspresivno, temu reformskemu cunamiju in pripravljalo največje demonstracije v zgodovini Slovenije. Se strinjate z njihovim načinom delovanja?
Predsednik dr. Drnovšek: Z njimi se bom v kratkem sestal, ker so želel razgovor z menoj. Mislim, da takšne manifestacije niso koristne, vsaj zdaj ne, ker obstajajo še drugi instrumenti, ker je še vedno dovolj prostora za socialni dialog. O teh zadevah sem govoril s predsednikom vlade in on je pripravljen še naprej na dialog s sindikati in sploh na dialog s širšo javnostjo, ker se zaveda, da mora biti na koncu tako pomembna reforma, če tako rečem, dovolj dobro sprejeta v javnosti, da jo pravzaprav vsi skupaj tudi izpeljemo. Mislim, da zdaj ni čas za velike demonstracije, ampak je še vedno čas za pogovore, zato da najdemo nek socialni dogovor. V interesu sindikatov pa je tudi, da gre vlada naprej s predlogi, ki bi lahko potegnili naše gospodarstvo naprej, zagotovili hitrejšo rast in na koncu boljše življenje vsem.
Doberšek: Tretji tektonski premik so zamenjave v vodstvih posameznih podjetij. Najbolj odmevna je bila zamenjava prvega moža "najboljšega soseda". Se vam zdijo te zamenjave prekorenite?
Predsednik dr. Drnovšek: O tem bi težko sodil. Tisti, ki so odgovorni za to, ki sedijo v nadzornih odborih in nosijo odgovornost morajo presoditi, kaj je najboljše za nadaljnji razvoj podjetja. Takšne stvari se dogajajo v vseh tržnih gospodarstvih in v tem ne vidim kaj zelo dramatičnega.
Doberšek: Do letošnje jeseni vas je slovenska javnost bolj malo videvala, zdaj pa ste naenkrat ne zelo aktivni, ampak hiperaktivni. Videti vas je povsod v Sloveniji, tudi v diplomaciji vam je kar težko slediti, tem pobudam. Javnost se sprašuje, zakaj ta hiperaktivnost?
Predsednik dr. Drnovšek: Prej so rekli, da bi bil lahko bolj aktiven in sem jih poslušal.
Doberšek: Hvala, gospod predsednik.
Predsednik dr. Drnovšek: Tudi vam.