arhivska stran
www.up-rs.siGrb republike SlovenijePredsednik republike Slovenije
Predsednik
Ustava in zakoni
Novice
Foto-video album
Odlikovanja
Urad predsednika
60-letnica Organizacije za prehrano in kmetijstvo - FAO (Rim, 15.10.2005)
Novice
domov domov  |   natisni natisni  |   english flag english
  Najdi

Neformalno srečanje predsednika dr. Drnovška in hrvaškega predsednika Mesića

Miljana (Hrvaška), Rogatec, 11/10/2005  |  sporočilo za javnost, izjava


Klikni za povečavoPredsednik dr. Drnovšek se je danes srečal s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem. Predsednika sta se najprej srečala v hrvaškem obmejnem kraju Miljana, nato pa sta se v Rogatcu srečala še z župani obmejnih občin na Kozjanskem in v hrvaškem Zagorju. Sogovornika sta v svojih pogovorih poudarila predvsem dobro sodelovanje obmejnih občin na obeh straneh meje, pa tudi dobro sodelovanje obeh držav na ostalih področjih.

Predsednik dr. Drnovšek je med srečanjem v izjavi za javnost povedal (nelektoriran zapis):


Klikni za povečavo"Namen takšnega srečanja je poudariti pozitivne točke sodelovanja med Hrvaško in Slovenijo. Niso samo tista vprašanja, o katerih vedno govorimo, vprašanje meje, ampak so tudi druge točke, ki so zelo pozitivne. Sam sem pred kratkim obiskal naše občine na slovenski strani meje in takrat so mi župani povedali, da je obmejno sodelovanje odlično. Da na obeh straneh ohranjajo izjemno konstruktiven odnos, zato se nama je zdelo še toliko bolj primerno, da se danes dobiva tukaj in se srečava tudi z župani občin na obeh straneh meje.

Klikni za povečavoKot je moj prijatelj Mesić že omenil, danes mineva trideset let od podpisa Osimskih sporazumov. Ta obletnica ima svojo simboliko, ima pa tudi praktičen pomen. Namreč, takrat je tedanja Jugoslavija razrešila vsa vprašanja, tako mejna kot tudi vprašanja nepremičnin in vojnih škod z Italijo. Ti sporazumi še vedno veljajo, samo Hrvaška in Slovenija sta prevzeli nasledstvo nekdanje Jugoslavije. Praktičnega pomena je to zato, ker se ta vprašanja ne morejo in ne smejo več odpirati. Ko so bili pred nekaj leti, ko se je Slovenija približevala Evropski uniji, takšni poizkusi, smo to odločno zavrnili in vztrajali na tem, da so vsa vprašanja, tudi nepremičninska vprašanja, vprašanja nekdanjih optantov in njihove lastnine, rešena v Osimskih sporazumih. Slovenija je takrat to svoje stališče obranila in mislim, da ima Hrvaška vso pravico, da stoji na takem stališču tudi zdaj, ko se približuje Evropski uniji, ko se bo pogajala z Evropsko unijo o odprtih vprašanjih. To ne more biti točka pogajanj z Evropsko unijo ali s komer koli.

Precej sva govorila tudi o regiji, o Jugovzhodni Evropi ravno zaradi tega, ker je zdaj pomemben trenutek, ker smo na tem, da je treba najti politično rešitev za Kosovo. Ravno poteka deset let od Daytonskih sporazumov in ob tem se odpirajo tudi razprave o njihovem pomenu in o tem, kako naprej. Odprto je vprašanje Črne gore. Tako da kot dve državi, ki sta stabilni in na evropski poti, smo odgovorni tudi za situacijo v regiji in takšna stalna konzultacija je zelo potrebna in koristna."



Klikni za povečavoVprašanje: Zakaj se vaša stališča o rešitvi spora s Hrvaško na morju razlikujejo od stališč premiera Janše in Rupla, ki želita rešiti skozi pogajanja z Evropsko unijo, vi pa ste v svoji zadnji izjavi povedali, da mislite, da je čas za arbitražo?

Dr. Drnovšek: Moje stališče je bilo vedno, da je najboljše rešiti odprta mejna vprašanja v bilateralnem sporazumu, v neposrednih pogovorih med Hrvaško in Slovenijo. Zato smo se tudi trudili deset let in prišli do sporazuma, ki na žalost na hrvaški strani ni bil potrjen. Še vedno bi bila to najboljša opcija. Moje stališče je, če bi obe strani, obe vladi ugotovili, da pogajalskih možnosti ni več, da ne vidita poti, kako naprej v bilateralnih pogajanjih, da je potem bolje, da se čimprej odločimo za mednarodno sodišče in to vprašanje damo z dnevnega reda. Da ne bi zastrupljalo medsebojnih odnosov, da ne bi več obremenjevalo politike na obeh straneh, ampak da se lahko posvetimo bolj konstruktivnim temam. Takšno je moje stališče, hkrati pa sem že v preteklosti povedal, da je bolje, da to vprašanje rešimo na enega od teh dveh načinov, kot pa da z njim obremenjujemo Evropsko unijo, ki ima precej vprašanj na dnevnem redu. Mi ne želimo biti del problema, ampak del rešitve. Evropski uniji želimo pomagati pri reševanju nekaterih drugih vprašanj v Jugovzhodni Evropi, zlasti tistih vprašanj, ki so mnogo bolj zapletena in težka. Mislim, da sta Hrvaška in Slovenija dovolj zreli, da lahko svoj problem rešita na enega izmed prvih dveh načinov.

Vprašanje: Italijanski minister Fini je nedavno izjavil, da se je Slovenija, kar se tiče lastnine italijanskih državljanov, ki so zapustili Jugoslavijo, izvlekla, Hrvaška pa se pred vstopom v Evropsko unijo ne bo tako lahko izvlekla. Kaj mislite o tej izjavi in ali mislite, da imata lahko Slovenija in Hrvaška nek skupen načrt oziroma dogovor napram Italiji?

Dr. Drnovšek: Prepričan sem, da so Osimski sporazumi razrešili vprašanje nepremičnin, tako za Slovenijo kot za Hrvaško. Slovenija in Hrvaška sta naslednici Osimskih sporazumov in v teh sporazumih je Italija pristala na to, da se izplača kompenzacija za tiste nepremičnine, ki so ostale v takratni Jugoslaviji, potem ko so jih optanti zapustili. To je bilo potem konkretizirano še z Rimskimi sporazumi leta 1983 in to je trdna pravna osnova, ki velja, ki se je ne da izpodbijati, če spoštujemo mednarodno pravo. To je veljalo za Slovenijo in ko se je to vprašanje takrat odprlo v Italiji, ko so se postavljale zahteve, da nepremičnine vrnemo v naravi, se je Slovenija jasno in trdno postavila na stališče, da pravni okvir obstaja in na to ni pristala. To velja tudi za Hrvaško, popolnoma enako, kot je to veljalo za Slovenijo.

Vprašanje: Ali obstaja možnost, glede na vaša stališča in stališča vlade, da se okoli vprašanja meje s Hrvaško ustvari neka kriza v Sloveniji?

Dr. Drnovšek: Ne, nikakor ne. Z vlado smo o teh vprašanjih v stalnem dialogu, zlasti s predsednikom vlade in tudi z zunanjim ministrom. Normalno je, da imamo do kakšnega vprašanja tudi drugačno stališče. Povedal sem svoje mnenje, ki izhaja iz mojih skoraj petnajstletnih izkušenj, tudi pogajanj s Hrvaško, iskanja rešitve za mejno vprašanje. Vse opcije smo v teh letih že nekajkrat predelali, leta 2001 prišli tudi do sporazuma takrat s premierom Račanom, za katerega mislim, da ni bil slab, čeprav nobena stran ni navdušena nad njim, vendar ta na žalost ni šel naprej v proceduro. In v tej situaciji je res vprašanje, ali se še da z bilateralnimi pogovori, potem ko smo jih toliko časa skušali razrešiti to vprašanje. Če bi se še dalo, potem bi bilo to dobro in bi vladi morali to čimprej storiti, če ne pa je bolje, da gremo na arbitražo oziroma mednarodno sodišče, da se to razreši. Ni pa glede tega na naši strani nobene krize.
Zadnje novice

ponedeljek, 29.10.2007
Odstop proračunskih sredstev

Pogovori o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike
Urad predsednika Republike Slovenije
Erjavčeva 17
1000 Ljubljana
Slovenija

tel.: 01 / 478 12 22
fax: 01 / 478 13 57

E-pošta   gp.uprs@up-rs.si
© 2005 Urad predsednika Republike Slovenije  |  Pravna obvestila in avtorstvo  |  Načrt strani