Pogovor z dr. Janezom Drnovškom za "Radio Goldi"

Prebold, 03/17/2006 | intervju

S predsednikom dr. Janezom Drnovškom se je pogovarjala Magda Šalamon.
Radio Goldi, 17.03.2006, ob 15.00 uri, oddaja: Gost v studiu

Posnetek pogovora s predsednikom dr. Janezom Drnovškom na "Radiu goldi" (24 MB, 34 min)

(nelektorirano)

Magda Šalamon: Vsem poslušalcem prijazen pozdrav, posebej pa pozdravljam današnjega gosta, predsednika države, gospoda doktorja Janeza Drnovška. Dobrodošli med nami.

dr. Janez Drnovšek: Dober dan, tudi jaz vas lepo pozdravljam in vse vaše poslušalke in poslušalce.

Šalamon: Vedno, kadar se uskladita zemlja in nebo, gre nitka kar sama v šivankino uho in tako je nitka mojega povabila, za vas gospod Drnovšek, našla prijazno uho in bo zdaj nekaj časa tkala obleko prijateljstva in novih spoznanj na valovih Radia Goldi, Savinjskega vala. Ste že bili kdaj, gospod Drnovšek, v Preboldu, kako ga doživljate danes? Pa še to me zanima, ste se z veseljem odločili za obiska našega radia?

dr. Drnovšek: Z veseljem, z veseljem. Poslali ste mi tako simpatično vabilo, da ga kar nisem mogel odkloniti. V Preboldu sem bil pred leti, takrat ko še nisem bil predsednik, kot predsednik sem prvič. Bil sem že na občini se pogovarjal, kraj je zelo prijazen, zelo prijeten občutek, kako bi rekel, zaenkrat sem naletel samo na pozitivne energije in sem zelo zadovoljen.

Šalamon: no, veliko potujete in tile vaši obiski so enkrat v domači Sloveniji, drugič po širnem svetu. Spoznavate razviti svet, blagostanja, drugič, najbolj revne in pa tiste krizne razmere. Kako vse to takole doživljate?

dr. Drnovšek: Ja, svet je zelo pisan, zelo raznolik. Res ja, da precej potujem in v vseh teh letih se srečujem z različnimi situacijami. Letos sem imel, moram reči, kar zanimive obiske. Od Bolivije naprej, Bolivija je zelo zanimiva država z velikimi razlikami. Zelo revno indijansko prebivalstvo na eni strani na drugi strani pa tisti, ki so jih skozi stoletje izkoriščali. Zdaj so se indijanci prebudili in želijo vzpostaviti novo življenje sami in ob tem ima človek pozitivne občutke, ko vidi, da se je to začelo dogajati, da se je začela spreminjati neka situacija, ki je stoletja izgledala nespremenljiva. Drugje se še ne spreminja marsikaj na boljše. Recimo prejšnji teden v Palestini, v Izraelu, moji občutki niso bili najboljši. Preveč je neukumuliranega sovraštva, neka spirala sovraštva in ubijanja je tam, vračanje zob za zob. Nekdo napravi nekomu nekaj hudega, nek samomorilski napad Izraelcev, Izraelci odgovorijo potem s kakšno svojo akcijo in seveda običajno zelo brutalno in prav, prav hudo je videti, kako nekako ne morejo iziti iz te spirale sovraštva, tako, da v takšnih situacijah človek želi pomagati, ampak velikokrat se ne da na hitro. Očitno je potrebno nekaj časa in pa potrebno je, da v ljudeh dozori neko spoznanje, neka nuja. Mislim, da morajo delovati na drugačen način. Torej, zelo različne situacije srečujem v svetu. V najbolj razvitem svetu, če že vprašate tudi to, seveda naletimo na druge situacije, pa tudi na velike razlike na ljudi, ki se zelo zavedajo problemov tega sveta, skušajo pomagati in na ljudi, ki so pa posebej otopeli in, ki lahko živijo v svojem bogatem svetu in se jim zdi povsem, samo po sebi umevno, da pa večina človeštva še strada, da živi v hudih in težkih razmerah in torej tudi tam so občutki zelo različni.

Šalamon: No in takole, prej sem omenila tudi tele krizne razmere, ki so, tudi sami ste jih navedli. Ali mislite, da so, vse te razmere po svetu odraz kaosa, oziroma notranje zmede človeka in kako to prekiniti?

dr. Drnovšek: Ja res je, vedno je vprašanje kakšen je človek, kakšni so ljudje. Če je človek sam s sabo v ravnovesju, če je človek sam v sebi miren in pozitiven, potem bo tudi navzven tako deloval. Če so ljudje zmedeni, če so ljudje polni sovraštva, polni nekih negativnih energij, čustev, potem se to seveda odraža navzven in vidimo navzven veliko nasilja, vidimo vojne, vidimo takšne situacije, kjer desetletja ne morejo potem iziti iz tega sovraštva in iz teh pobojev. Takšnih situacij je veliko po svetu, žal. Zato jaz pravim, večkrat pravim in ponavljam, vse je odvisno od človeka, od njegove zavesti, posameznika. Če bodo potem vsi ti posamezniki, vsi ti ljudje se vedno bolj zavedali teh situacij, se bodo zavedali, da lahko samo z neko pozitivno energijo, s pozitivnim pristopom, rešujejo stvari na tem svetu, potem bo šlo na bolje. Dokler ne bodo v večini, dokler to ne bo prevladalo, je zelo težko potem od zunaj potem reševati takšne situacije. Če so ljudje sami v teh, bi rekel, še polni teh negativnih čustev, polni sovraštva in kar nekako ne morejo iz tega. Skratka treba je to spremenit.

Šalamon: No, takole je pač tudi ta predstava človeka, kot nekega mikrokozmosa, ki se potem v makrokozmos preliva in gotovo je to res, kaj ste sedaj povedali. Vzorci dogme pa mogoče tudi strah, so tudi ovira za razvoj človeštva. Kako jih prepoznati, potem približati in pa nato odpraviti? Mislite, da so to tudi tiste ovire?

dr. Drnovšek: Ja, vzorci, ki jih živimo v tem življenju, tisto, kar se naučimo, tisto, kar prevladuje je pravzaprav to, kar ustvarja ves ta kaos, vse te probleme, ki jih imamo na svetu. Če bi bili že vzgojeni, kot takšna mirna, ubrana bitja, če lahko rečem, potem bi se gibalo vse skupaj drugače. Ampak podedujemo te vzorce iz ene generacije na drugo, v njih zrastemo in težko je iziti iz njih. Bolj izide lahko iz njih posameznik, kot pa da bi mu pri te pomagal sistem, okolje. Zato je bolj to vprašanje čim večjega števila posameznikov, ki dosežejo neko zavest, nek duhovni nivo, ki prerastejo pravzaprav takšno nizko zavest in potem začnejo drugače delovati in tudi potem drugače vplivajo na svoje okolje. In zato tudi sam pravim, ključno je dvigovanje zavesti ljudi. Čim več ljudi bo dvignilo svojo zavest, zavedanje samega sebe, sveta, problemov okoli nas, tega, da moramo biti pozitivni če želimo, da bo svet pozitiven, tem bolj bo šlo to v tej smeri. In v zadnjem času skušam sam prenašati, dajati, predvsem tovrstna sporočila vsem. Ne da se dosegati sprememb na bolje, če se ljudje ne spremenijo na bolje. Enostavno jim ne moreš vsiliti sprememb, če je recimo splošni nivo, splošni nivo zavesti, še prenizek. Potem ljudje pač delujejo po starih vzorcih in šele potem, ko se tale zavest dvigne, potem lahko pričakuješ, da bodo začeli delovati drugače po drugih vzorcih, bodo bolj pozitivni, ne bodo več samo egoistični, samo usmerjeni v vase, v svojo ambicijo, v svoje materialne dobrine, ampak bodo znali pogledati tudi izven tega, jim bo mar za to, kako je z ljudmi poleg njih, jim bodo pomagali, bodo solidarni.Zato recimo vidim v tej akciji za Darfur, ki sem jo sam sprožil, da je v Sloveniji nekaj več, ne samo to, da Slovenci zbiramo pomoč za Darfur, ampak tudi neko priložnost, da dvigujemo zavest, da skupaj tudi sami sebe spreminjamo na boje skozi to akcijo in da bomo morda največjo korist od tega imeli prav sami.

Šalamon: No takole ste nekako povedali o vzorcih, o strahu. Pa mislite, da je avtoritativnost in pa pohlep posameznika ali pa skupine ljudi, tudi nek razlog, ki povzroči nasilje, na primer, tudi vojne, mislite, da to sovpada z vsem tistim, kar sva se prej pogovarjala?

dr. Drnovšek: Ljudje hočejo moč, hočejo oblast, hočejo denar in iz tega naslova nastaja večina vojn in konfliktov. Vedno lahko to najdemo, vedno najdemo prerivanje ljudi za večji vpliv, za večjo moč in to je tudi pravzaprav ta vzorec, ki se ponavlja skozi celo človeško zgodovino. Zato je seveda ključno, kako dvigniti zavest ljudi iz tega vzorca nekam višje, nekam kam na drug nivo, kjer ljudem ne bo važna borba za oblast, borba za njihov položaj, borba za materialno dobrino. Saj potrebujemo vsi materialne dobrine, ampak potrebujemo jih toliko, da dostojno preživimo. Ni na potrebno, da grabimo naprej, da si prizadevamo za to, kako bomo čim več nagrabili. Če se zreduciramo samo na to, potem seveda to ne pelje v neko ubrano uravnoteženo družbo, potem se bomo vsi med sabo tekmovali, prerivali, vsi bomo skušali čim več nagrabiti, nihče ne bo drug drugemu pomagal. Če bomo v nesreči, bomo ostali sami v nesreči, nihče nam ne bo pomagal in takrat, kadar se prerivamo za denar in za oblast ne vidimo nesreče drugih, nas to ne zanima veliko. Zato je seveda svet možno spremeniti samo z zavedanjem, z dvigovanjem zavesti, z zavedanjem, da je treba naše vrednote postaviti drugače.

Šalamon: No, k temu bi morda dodala svojo misel. V tem pomenu razvijati zaves v smislu biti, ne pa imeti. No in veliko potujete takole in imate tudi dober vpogled v različne, bomo rekli, oblike človeške družbe. Ali lahko morda v njih zaznate skupni imenovalec za reševanje teh svetovnih problemov? Omenili ste že, to zavest, mislite, da so še kakšni, zelo takšni določeni izrazi, skupni?

dr. Drnovšek: Poglejte, skozi vso zgodovino so različne religije poskušale izboljševati človeka, če tako rečem, mu nosile pozitivna sporočila, mu govorile naj ne ubija, naj ne krade in podobno. Pravzaprav lahko rečemo, da so vse religije nekako zrasle iz istih temeljev, iz istih sporočil in imajo ta isti namen. Vendar jih velikokrat zlorabljajo. V zadnjem času vidimo veliko nasprotje med celim muslimanskim svetom in zahodnim svetom. Nasprotja, ki se povečujejo iz dneva v dan in postajajo že prav nevarna, prav nevarna za prihodnost človeštva. Vidimo, v tem primeru, kako se pravzaprav religija uporablja za povečevanje nasprotij med ljudmi, čeprav je njeno bistvo pa ravno nasprotno. Morala bi ta nasprotja zmanjševati, navaditi ljudi, da živijo drug z drugim, da so pozitivni, da si pomagajo in nekako bi bilo treba dejansko priti do teh pravih sporočil, pravih vrednot, ki so jih tudi religije prenašale, ampak so se nekako ta sporočila potem malo pokvarila spremenila. Ljudje so jih obrnili, tako, da spet ustreza njihovi borbi za oblast in njihovim siceršnjim prerivanjem. Ampak, saj ne najdemo drugega skupnega, kot to, da smo si pravzaprav vsi ljudje v svetu zelo podobni, vsi imamo enake občutke, vsi trpimo, vsi smo veseli, vsi smo žalostni. Popolnoma smo si enaki in zato bi morali seveda drug drugega zelo dobro razumeti in pa predvsem sprejeti to, kot osnovno pravilo, da tisto, kar ne želiš, da bi kdo drugi tebi naredil, da ti ne naredi nekomu drugemu. To je res eno izmed temeljnih pravil in velja za vsakega človeka na tem svetu.

Šalamon: Sedaj sledi skladbica po izbor današnjega spoštovanega gosta, doktorja Janeza Drnovška. Gost Radi Goldi, Savinjskega vala je predsednik države doktor Janez Drnovšek. Vaša prizadevanja za mir in za življenje dostojno ljudem, so v zadnjem času obsežna in intenzivna. Zdi se, da so mednarodne in svetovne organizacije razmeroma nemočne za reševanje problemov, ali pa je to morda samo napačen vtis?

dr. Drnovšek: Res je, niso dovolj učinkovite. Jaz jim to v zadnjem času zelo jasno povem, večkrat. Tudi, ko sem govoril v združenih narodih, septembra na vrhunskem srečanju, sem bil precej kritičen. Združeni narodi so zato postavljeni, da bi ljudje na svetu skupaj reševali svoje probleme, odpravljali konflikte situacije, odpravljali tudi velike razlike v porazdelitvi bogastva, če tako rečem, se borili proti revščini. Ampak rezultati niso prav dobri in večkrat smo opazovali mednarodne institucije, kako so bile neučinkovite, kadar je pa šlo za kakšne velike humanitarne katastrofe in genocide, recimo v Ruandi, ali v bivši Jugoslaviji. Spomnimo se Bosne in Hercegovine, Srebrenice in tako naprej, Srebrenice, kjer so praktično pred očmi vojakov opazovalcev združenih narodov, pobili 8000 ljudi. Ali pa sedaj situacijo v Darfurju, kjer že 3 leta Mednarodna skupnost neučinkovito deluje in dejansko ne more preprečiti stalnega pobijanja. Ocene so zdaj, da je že več kot 300 tisoč mrtvih v Darfurju, 3,5 milijona ljudi preseljenih iz svojih domov, skratka so morali zapustiti svoje domove, živijo, kot begunci in tako naprej. Mednarodni diplomati pa imajo ob tem veliko časa, dobro so plačani, nikamor se jim ne mudi, za njih je čas povsem nekaj drugega, kot pa čas za tiste ljudi v Darfurju, tiste, ki umirajo. In zato jih skušam zadnje čase precej kritično opozarjati, ker moramo enostavno spremeniti naše standarde, kaj je pravzaprav sprejemljivo. Je sprejemljivo, da tam sedijo mesece in mesece pa nič ne naredijo in nam se zdi vse to normalno, vmes pa 100 tisoče ljudi umira. Tako, da mislim, da bomo morali še kar precej storiti.

Šalamon: Slovenija pa se je v zadnjem času še močneje odzvala na humanitarno pomoč prizadetim po svetu in tudi vi ste pri te, takole zelo močni in si prizadevate. Vemo zakaj, morda še samo malce takole obnovite ta zakaj.

dr. Drnovšek: Ja, večkrat me vprašajo kaj je razlog temu mojemu večjemu sedaj delovanju, precej povečani aktivnosti in tudi temu angažiranju. Recimo situacija, kot je Darfur in še nekatere druge. Jaz mislim, da vsak človek pravzaprav gre skozi različne faze v svojem življenju in tudi skozi različne nivoje zavesti. Na neki točki pač začneš drugače ugotavljati kaj je pomembno in kaj ni pomembno in zdelo se mi je, na neki točki, da lahko sam in tudi drugi, če jih tudi sam pri tem sušam vzpodbuditi, usmeriti, lahko storimo več za reševanje problemov. Pa naj bo v Sloveniji, ali pa v svetu. In to predvsem preko dvigovanja zavesti, tako, da ljudje potem začnejo sami delovati tam kjer pač so, kjerkoli že so in drugače gledajo na svet, tudi žalujejo, drugače se obnašajo do drugih ljudi. Zdi se mi, da je to pravzaprav največ, kar se da početi na tem svet in da ima to največji smisel.

Šalamon: No in takole, iz tega kar ste povedali, lahko nadaljujem, da je tale humanitarnost, ki se izraža, na nek način, povezana tudi z vašim načinom življenja. Na primer spoštovanjem sočloveka, narave, je tako?

dr. Drnovšek: Ja, vse gre skupaj najbrž. Na določenem nivoju zavesti seveda se vse skupaj pravzaprav nekak ujame. Spoštovanje do sočloveka nasploh, vseh živih bitij, potem spoštovanje narave, da cenimo naravo v kateri nam je pravzaprav dano, da v njej živimo. To je pravzaprav največ, kar imamo in zato je prav neverjetno, če pogledamo malo tako iz razdalje, kaj počne človek s tem planetom, kako ga uničuje, kako uničujemo ozračje, vodo, zemljo, kot da imamo na razpolago še nek drug planet, kamor bomo šli, ko bomo tega uničili. Ampak, kje pa je ta drugi planet? In v zadnjem obdobju, ko je materialni razvoj veliko večji, veliko hitrejši razvoj industrije in vsega, uničujemo še seveda veliko hitreje naše okolje in kar nekako se mednarodna skupnost ob tem ne zgane. Vidimo, kako ne more sprejeti niti Kiotskega protokola, ki bi vsaj malo omejil izpuščanje plinov v ozračje ki povzročajo segrevanje zraka in slabšanje naše atmosfere, zato imamo klimatske spremembe, kot vidimo vremenski pojavi so vedno ostrejši, vedno več je poplav, vedno več je orkanov in tako naprej. Ampak človeštvo se pa nekako ne zbudi, nikakor ne. Nekatere države, recimo Združene države Amerike bi lahko ogromno naredile, pa ne morejo iz ozkih interesov profita, iz ozkih interesov nekaterih industrijskih kompleksov, ki lahko vplivajo na politiko, ki lahko izvolijo svoje senatorje, predsednike in tako naprej. In tu ni prostora potem za interese človeštva, kot celote. Zato se mora človeštvo prebuditi, začeti prebujati, dvigovati zavest, se pravzaprav spomniti kje smo, kaj in da bomo morali nekaj storiti, če želimo sami preživeti in če želimo, da bodo naši potomci preživeli. Skratka, morali bomo svoje odnose na tem svetu drugače urediti do drugih ljudi, ne more recimo večina človeštva biti v strahotni revščini, manjši del pa potem v ekstremnih bogastvih. To bo slej ko prej eksplodiralo, saj ne more tov vzdržati, če ne drugače preko nekega ekstremnega terorizma, ki bo na neki točki potem uničil cel svet, če bo svet ostal tako, rečimo, krivično urejen. Pa preko uničevanja klime, uničevanja naravnega okolja. Skratka to je to, zavest na individualnem nivoju se seveda potem hitro reflektira tudi na situacijo na celi zemlji in potem če nekako sam uskladiš sebe s svojim ožjim okoljem, potem začneš tudi hitri razmišljati v širšem, v svetovnem merilu, ko vidiš kam gredo stvari.

Šalamon: Mi lahko zaupate, kakšni ljudje so vam pa pravzaprav všeč? Takole pod vprašanje.

dr. Drnovšek: Kakšni ljudje? Jaz bi rekel enostavni, pozitivni ljudje, tisti, ki niso preveč obremenjeni sami s sabo, ki se ne zdijo sami sebi zelo pomembni, ki se ne ukvarjajo veliko s tem, s svojimi prestiži, s svojimi pomembnostmi. Enostavni, preprosti ljudje, ki so velikokrat pozitivni. Prav zanimivo je recimo, da se v takšne dobrodelne akcije vključujejo skoraj več ljudje, ki nimajo veliko, kot pa tisti, ki imajo veliko. To je zanimivo.

Šalamon: Resnično je tako. Nekoč ste bili nedostopen, hladen in pa zadržan mož. Sedaj ste postali, lahko rečemo, ljudski človek. Je bila ta sprememba vaša zavestna odločitev?

dr. Drnovšek: Ja to je težko reči. Zavestno, seveda vsi si želimo zavestno spreminjati, vsi se želimo spreminjati na boljše in na to najbrž vpliva kar nekaj dejavnikov, tudi naše okolje, tudi okoliščine v katerih se znajdemo in očitno se je vse skupaj nekako sestavilo na tak način, da je tudi pri meni prišlo do nekih sprememb.

Šalamon: Verjetno. No, kako pa se spremeni odnos ljudi do posameznika? Kot recimo to, ko ste prevzeli neko funkcijo, politično in kako drugo takšno vodilno. Od bančnika in ekonomista ste postali politike svetovnega slovesa. Odnos ljudi do vas se je najbrž tudi spreminjal. Kako to zaznate?

dr. Drnovšek: Ja, eden izmed problemov takšne situacije, je, da imaš opravka z veliko ljudmi, ki vidijo v predsedniku predvsem nekoga, ki jim lahko pomaga pri uresničitvi njihovih in nekih interesov. Ali kariere, ali nekih drugih interesov in to je prav obremenjujoče. Ni lahko imeti opravka samo s takimi ljudmi in nekako se je treba prebiti skozi to. Ne morem reči, da mi je to zdaj to uspelo ne, da zelo hitro se rešim vseh takšnih in se veliko raje ukvarjam z enostavnimi ljudmi, preprostimi, ki seveda, ki jim ne roji po glavi samo to, kaj bi želeli, recimo od predsednika, kako bi to pomagalo pri njihovi karieri, kako bi prišli do nekih sredstev ali karkoli.

Šalamon: Sedaj pa zopet skrajšajmo, oziroma popestrimo tale naš pogovor s skladbico po izboru našega gosta. V studiu Radia Goldi Savinjskega vala, danes gostimo predsednika države gospoda doktorja Janeza Drnovška. Kar precej sva že povedala in takole se najin čas udi že preliva v tisti zaključni del pogovora. No, vi ste pravzaprav predsednik, ki izstopa iz neke šablone. Na vrhuncu vaše politične kariere ste tudi najvišje na lestvici priljubljenosti domačih politikov. Vaše dostojanstvo, presega vašo avtoriteto. Povejte, kako ga negujete, mislim to dostojanstvo?

dr. Drnovšek: Ja, najbrž tako, da se nič ne ukvarjam z njim. Najbrž zato, ker ljudje le čutijo, da se ukvarjam s temi vprašanji resno, da ni v ozadju nek politični motiv, političen v tem smislu, da je pač to v ozadju neka ambicija, nekaj doseči. Navsezadnje toliko sem že dosegel v politiki,da se pravzaprav kar nasmejim v kolikor poskušajo kakšne takšne motive pripisati. Veliko boj enostavno bi bilo recimo, ne se ukvarjati s takšnimi projekti, kot je Darfur in podobno. Bi lahko veliko bolj mirno preživljal ta čas. Ampak če je človek nekako pošten do samega sebe, in to mislim, da je osnova, vedno moraš biti pošten do samega sebe, potem boš tudi pošten do drugih. Potem je le treba delovati kako drugače in ljudje praviloma čutijo to. Znajo nekako razbrati tisto, kar je za rs in tistega, kar nekdo igra. Kar je neka predstava za publiko, za to, da pač nekdo nabira točke. In to včasih tudi mirno naredim, kakšno potezo, za katero vem, da bo čisto ne popularna in da v javnosti ne bo dobro sprejeta. Ampak, če se m zdi v tistem momentu, da je to prav, pač to naredim.

Šalamon: No, vedno tudi natančno veste kaj govorite, oziroma o čem govorite. In kaj lahko rečete sedaj našim poslušalcem, kako naj vsak prispeva k kvaliteti svojega in potem tudi našega skupnega življenja?

dr. Drnovšek: Mislim, da moramo seveda vsi poskušati najprej razčistiti sami s sabo nekatere temeljne stvari. Omenil sem že nekaj, dobro je, da človek sam sebi ne laže in seveda potem tudi drugim ne bo. To je že neko zelo dobro izhodišče. Drugo, zelo dobro je, če skušamo biti čimbolj pozitivni, da nas ne skrbi preveč, da se ne jezimo preveč, to so sama takšna negativna čustva, ki nas mečejo iz tira, iz ravnotežja in nam pravzaprav poslabšujejo stvari v življenju. Če smo enostavni in pozitivni, če se nič ne bojimo, potem stvari običajno gredo kar nekako bolje, kot bi šle sicer. Jaz pravim, da če imamo veliko strahov, potem se bodo ti strahovi še uresničili, če jih nimamo, potem imamo veliko več možnosti, da se ne bo noč zgodilo. Skratka, bi čim bolj enostaven, bolj pozitiven, najti svoj notranji mir in potem gre vse, kar nekako tako, kot je treba v življenju. No in še to pravim ja, treba je čimbolj poslušati svoje intuicijo, svoj notranji glas, to se moramo čimbolj naučiti, ne raznih takšnih in drugačnih konceptov, doktrin, ki nam jih na vseh koncih dopovedujejo in nas učijo. Ampak človek bi enostavno moral se naučiti spet, ker to je že znal včasih, bolje prisluhniti sam sebi, svoji intuiciji in v skladu z njo tudi delovati. To se mi zdi še najbolj zanesljivo opravilo v življenju, pa naj gre za karkoli, ali za pomembne odločitve, ali pa za to recimo, kakšno hrano bomo jedli.

Šalamon: No, veliko ste povedali in mogoče je tole vprašanje že kar nepotrebno glede vaše življenjske filozofije, ki jo lahko potem, kot predsednik države, seveda tudi uresničujete. Morda se vam zdi, da je treba dvigniti predvsem zavest političnim voditeljem v svetu, da je lahko to eden od korakov, ki bodo prinesli velike rezultate?

dr. Drnovšek: Ja, takole bom rekel, čim boljše voditelje bomo imeli,…več problemov bomo lahko v tem svetu reševali. Ampak ti politični voditelji, bodo takšni šele takrat, ko bo tudi večina ljudi takšnih, ker ljudje bodo zahtevali in volili takšne ljudi a ne. Zato gre pravzaprav to dvoje nekako vzporedno in skupaj. In pravim, da moramo dvigovati zavest čim večjega števila ljudi, čim več ljudi, čim širše in potem bodo iz tega prišli tudi politični voditelji na višjem nivoju zavesti. Če bodo ljudje recimo terjali, da je treba odločneje ukrepati zato, da zaščitimo recimo okolje, klimo na zemlji, potem bodo temu tudi politiki morali slediti temu. Ali pa recimo, potem bodo volili takšne politike, da bodo temu sledili, ali, da se morajo politiki bolj odločno boriti na primer proti revščini, da bo to postala neka vrednota. Če pogledamo, na primer večina volilnih kampanj nekje na zahodu, te teme sploh ni na volitvah, s tem nihče ne nastopa, s tem ne bo nihče zmagal. Veliko je potem odvisno od medijev, mediji lahko veliko vplivajo na zavest ljudi in s tem tudi na politiko. Vse je nekako med sabo povezano. Ampak jaz mislim, da je ta proces stekel, proces dvigovanja zavesti, da vedno več ljudi razmišlja o teh vprašanjih, se jih zaveda, vedno več ljudi bo gledalo širše, ne bo gledalo samo na svojo neposredno korist, svoj profit, na svojo ambicijo, ampak vedno več ljudi bo gledalo tudi širše in stvari bodo šle naprej.

Šalamon: Povejte še prosim, kaj je vaša največja radost in pa želja?

dr. Drnovšek: To so pa že velika vprašanja in sploh nekako, jaz bolj pravim, da je treba uživati v bolj enostavnih, majhnih stvareh, ne v velikih. Torej, ne iščem neke velike radosti, ampak to mora biti vsak trenutek, ki ga želiš, majhna stvar, ki jo doživljaš. Da se tega zavedaš in to je to. Če čakaš naenkrat na neko veliko radost, da si jo želiš, pa jo iščeš, pa predvidevaš, potem že nisi na pravi poti se mi zdi. Moraš biti zadovoljen s tem, kar imaš, tukaj, zdaj, v tem trenutku, s tem zadovoljen, se čim bolj tega zavedati in čim bolj v tem še uživati.

Šalamon: Prijetno je bilo z vami, gospod doktor Janez Drnovšek, ampak čas za pogovor se počasi zaključuje in se izteka. Hvala, ker ste se prijazno odzvali na naše povabilo i naj vam usklajenost s samim seboj pomaga na poti, ki vas vodi do ciljev, ki vas osrečujejo. Pa nasvidenje še morda kdaj.

dr. Drnovšek: Hvala lepa, hvala za prijazno vabilo in še enkrat zelo lepo pozdravljam vse najine poslušalke in poslušalce.

napredno iskanje