Evropska unija tudi kot moralni projekt
Berlin, 01/10/2004 | govor
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je danes nastopil na Bertelsman forumu v Berlinu, ki se ga udeležujejo številni ugledni tuji voditelji, gospodarstveniki in intelektualci (govor v celoti - neavtoriziran zapis)
Spoštovani,
Evropsko unijo vidim ne samo kot politični in gospodarski projekt, ampak tudi kot moralni projekt. Evropska unija ni samo povezava gospodarskih in političnih interesov, pač pa tudi vrednot, ki so nam Evropejcem skupne. EU, ki jo imamo danes, se zelo osredotoča na trajnostni razvoj, gospodarsko učinkovitost, socialno ravnotežje in varstvo okolja. To so vrednote, za katere naj se EU zavzema v svetu na podlagi večetničnega in multiregionalnega dialoga.
Seveda se strinjam, da se borimo proti terorizmu in da vložimo znatna sredstva v obrambo – v vojaške in policijske zmogljivosti. Na svetu so številna asimetrična tveganja in grožnje in Evropska unija ter ZDA morajo biti pripravljene, da se nanje odzovejo skupaj. Sem pa eden tistih, ki mislijo, da samo to ne bo dovolj, da se zagotovi, da se bi svet razvijal v pravo smer, ali da se prepreči, da bi nekoč v prihodnosti ena od držav lahko neobvladljivo eksplodirala ali da bi se človeštvo razvilo tako neuravnoteženo, da bi samo sebe uničilo s posegi v okolje. EU se ne sme razvijati kot konkurenca Združenim državam, pač pa se mora zelo osredotočati na te druge dejavnike. Vrednote so oziroma bi morale biti pomembne tudi za ZDA. Mislim, da lahko na tej podlagi dosežemo dogovor in sodelujemo med seboj. ZDA bodo gotovo še naprej vodilna vojaška sila v svetu. Njihova tehnološka moč je taka, da ji EU trenutno ne more biti kos. ZDA pa se ne morejo osredotočati samo na vojaško komponento, ne morejo se izolirati od sveta ali od napetosti, ki na njem obstajajo.
Zelo jasno je, da je potrebno sodelovanje z drugimi, da je potreben dialog za sodelovanje pri reševanju problemov na svetu. So nekatera določena vprašanja, kjer bi lahko EU in ZDA storile več. Še enkrat se spomnimo ciljev tisočletja, ki so se jim zavezali predsedniki držav in vlad v Združenih narodih, zlasti tistega, da bi do leta 2015 revščino na svetu zmanjšali na polovico. Rezultati so še vedno zelo skromni, samo pomoč pri razvoju se je malenkostno povečala. V Evropi so nekatere skandinavske države še vedno vodilne na tem področju. Trend še zdaleč ni zadovoljiv in v skladu s cilji tisočletja bi bilo treba za zmanjšanje revščine in napetosti v svetu storiti več.
Drugo vprašanje pa je trgovina, pri čemer imam v mislih pogajanja v Cancunu in vrh Svetovne trgovinske organizacije lani. Biti moramo iskreni do sebe in priznati, da so Evropska unija in ZDA zelo protekcionistične, še zlasti če govorimo o kmetijstvu. Priznati moramo, da ščitimo svoje kmetijstvo, tako da to škodi kmetijstvu v številnih drugih državah, zlasti afriških. Priznati moramo, da niti za obrambo vrednot svobodne trgovine ne naredimo nič pomembnega. Tu imamo dvojna merila in menim, da bi bila potrebna večja zavzetost, še zlasti pri EU, saj vemo, da njena kmetijska politika še zdaleč ni idealna.
Evropska unija se bo ponovno morala lotiti okoljskih vprašanj. Kjotski protokol je v nenavadnem položaju zdaj, ko se je Rusija odločila, da ga ne bo ratificirala. Očitno je, da ne bo začel veljati. EU ga je pripravljena upoštevati, drugi pa ne. Lahko vidimo, da za to ni stoodstotno krivo stališče ZDA, ker vidimo, da ZDA razvijajo nove tehnologije, ki so okolju prijazne. Možno je, da bodo na tem področju ZDA kmalu v prednosti pred EU. Enostavno rečeno, zdaj ne vlagajo v zmanjšanje onesnaževanja, pač pa v tehnologije, ki bi lahko učinkovale v prihodnosti. Ne danes, tako kot dela EU, pač pa v prihodnosti. Evropska unija bi morala ponovno presoditi celotno vprašanje in odločiti o pravi usmeritvi in ustrezni rešitvi.
Naj končam na političnem področju.
Skupaj z ZDA bomo sodelovali v boju proti terorizmu, a ZDA in EU morajo storiti več za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. Slej ko prej se bomo morali posvetiti krizi na Bližnjem vzhodu in poiskati rešitev ter poskrbeti, da se pri Muslimanih zmanjša naraščajoča nastrojenost proti Zahodu.
Hvala.