Slovenija je zainteresirana, da Bolgarija v predvidenih rokih postane članica Evropske unije
Brdo pri Kranju, 10/26/2004 | sporočilo za javnost, izjava
Na povabilo predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška se na dvodnevnem uradnem obisku v Sloveniji mudi predsednik Bolgarije Georgi Parvanov. Med državama obstajajo dobri odnosi na številnih ravneh, sta po dopoldanskih pogovorih ocenila slovenski in bolgarski predsednik, ki sta se poleg dvostranskega sodelovanja pogovarjala tudi o sodelovanju v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje, katere predsedovanje bo Bolgarija Sloveniji predala v začetku naslednjega leta. Predsednika sta izmenjala poglede tudi na prihodnje širitve Evropske unije z državami JV Evrope in se pogovarjala o razmerah na območju Zahodnega Balkana ter drugih aktualnih mednarodnih vprašanjih. Slovenski in bolgarski predsednik se bosta jutri na Bledu udeležila Regionalnega poslovnega stičišča (RBMP), ki se ga bodo udeležili predstavniki tako slovenskih kot bolgarskih podjetij.Po uradnih pogovorih obeh delegacij je slovenski predsednik pogovore ocenil z naslednjimi besedami: (nelektoriran zapis)
Predsednik dr. Drnovšek: Vesel sem, da je danes na obisku predsednik Bolgarije Georgi Parvanov. Med Bolgarijo in Slovenijo so se v zadnjem obdobju odnosi zelo razvili in so zelo prijateljski. Današnji obisk nam to znova potrjuje. V naših pogovorih smo se dotaknili številnih področjih. Ugotovili smo, da se gospodarski odnosi zelo dobro razvijajo, da prihaja do vedno večjega interesa gospodarstvenikov ne le za blagovno menjavo, ampak tudi za investicije. Vesel sem, da Bolgarija slovensko gospodarstvo vse bolj zanima, kar je po drugi strani razumljivo. Bolgarija je stabilna država, s trdnim pravnim okvirom in kmalu bo postala tudi članica Evropske unije, kar je za naše gospodarstvo zelo perspektivno. S predsednikom Paravanovom sva govorila tudi o bližnjem članstvu Bolgarije v Evropske unije. Slovenija je zelo zainteresirana, da Bolgarija v predvidenih rokih postane članica Evropske unije. Pogajanja je dejansko že zaključila in zaprla vsa poglavja.
Precej časa sva namenila vprašanjem mednarodnega okolja, zlasti aktivnosti Organizacije za varnost in sodelovanje, ki je Bolgarija leto predseduje, Slovenija pa bo predsedovanje od Bolgarije prevzela z novim letom. Že v letošnjem letu sodelujemo v okviru t.i. trojke OVSE, konzultacije potekajo na ministrski ravni in danes sva namenila nekaj pozornosti glavnim področjem dela OVSE – od vprašanja Pridnestrja, Gruzije, Armenije, pa tudi do vprašanja Kosova, skratka tistim vprašanjem, s katerimi se bo po pričakovanju OVSE ukvarjala tudi še naslednje leto. Tema pogovorov je tudi naše sodelovanje na kulturnem področju. Slovenija je bila zelo aktivna pri ustanavljanju Foruma slovanskih kultur, ki je sedaj ustanovljen. Tudi Bolgarija je zelo zainteresirana, da v tej novi Evropi čimbolj razvijamo slovansko kulturno komponento in tudi na tem področju vidimo precejšnje možnosti sodelovanja v prihodnje.
Novinarka: Kje mislite, da lahko Slovenija s svojimi izkušnjami najbolj pomaga Bolgariji pri njenem vstopu v Evropsko unijo?
Predsednik dr. Drnovšek: Slovenija Bolgariji ne more pomagati na tehničnih, strokovnih področjih, ker je Bolgarija že končala pogajanja in zaprla vsa poglavja. Velik del te poti v EU smo napravili skupaj. V primeru Bolgarije je drugače, kot v primeru nekaterih drugih držav JV Evrope, kjer se pogovarjamo tudi o tehničnem sodelovanju, o posredovanju izkušenj v času pogajanj inp. Bolgarija je to že opravila. Tisto, kar sedaj zanima Bolgarijo je politična odločitev konec leta v Evropski uniji. Da se v EU potrdi dejstvo, da je Bolgarija opravila pogajanja in da se v prvi polovici 2005 podpiše pristopna pogodba. Da Bolgarija, kot je predvideno, s 1.1. 2007 dejansko postane članica Evropske unije. Tisto, kar je za Bolgarijo najpomembnejše je, da tu ne bi nastala neka zamuda, da ne bi celotne situacije zaradi kakšne druge, tretje države, obravnavali v nekem paketu, ki bi se vse zamaknilo. Včasih se postavlja tudi vprašanje, ali lahko Hrvaška ujame Bolgarijo in Romunijo, da bi skupaj vstopile v EU. To se mi ne zdi realno, Bolgarija je že končala pogajanja in zaprla vsa poglavja, Hrvaška pa bo s pogajanji začela šele v prvi polovici leta 2005. Mislim, da tako dolgo čakanje Bolgarije na kakšno drugo državo, ne bi bilo korektno in pravično. Zato bo Slovenija stala na stališču, da se sam pristopni proces konča tako, kot je bil začrtan, torej v rokih, ki so bili obljubljeni.
Slovenija je sicer zainteresirana, da se proces vstopanja v Evropsko unijo nadaljuje tudi v JV Evropi, da imajo vse države svojo evropsko perspektivo. Tukaj je na najdlje prišla Hrvaška, ki je formalno že dobila status kandidatke in bo verjetno začela s pogajanji v prvi polovici drugega leta. Potem so tu tudi še druge države, ki imajo objektivno več problemov in je potrebno razrešiti še nekatera politična statusna vprašanja v JV Evropi, da postanejo resne kandidatke za članstvo v EU. Ta proces bo verjetno trajal nekaj časa. Pomembno je, da evropska reformna prizadevanja ostajajo v središču politik teh držav, ne le Hrvaške, ampak tudi Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, ki je formalno tudi že napravila nekaj korakov v tej smeri. Pomembno je, da to ostane v središču njihovih prizadevanj in da imajo perspektivo. Da na točki, ko bodo izpolnili kriterije, ki jih postavlja EU, da lahko računajo na članstvo. Slovenija bo takšno usmeritev in proces podpirala.
Bolgarska novinarka : Koliko se je kvaliteta življenja spremenila po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, kateri so najvidnejši preobrati, morda pri prehodih meje?
Predsednik dr. Drnovšek: Slovenija je postala članica Evropske unije 1. maja letos, vendar nismo pričakovali nekega preobrata. Vključevanje je bilo postopno in naša pot tudi ves čas konstantna v tej smeri. Kvaliteta življenja je bila že prej sorazmerno dobra in s 1. majem so se zgodile nekatere olajšave, zlasti glede prehoda meje inp. Slovenija se bo vključila v schengenski proces in izvaja vse potrebne aktivnosti, da bo naša meja s Hrvaško, ki je zdaj zunanja meja Evropske unije, čimbolj ustrezala schengenskim standardom in da bi Slovenija po prehodnem dveletnem obdobju, vsaj z začetkom leta 2007, postala tudi že članica Schengenskega sporazuma in tudi v celoti izpolnjevala te standarde.