Spore je treba razreševati, jih zmanjševati in ne povečevati

Ljubljana, 09/16/2003 | intervju

Pogovor predsednika republike za TV Slovenija – Odmevi, o odnosih s Hrvaško in prihodnosti Slovenije (neavtoriziran zapis pogovora v celoti).

Novinarka: Danes so se končno sestali pravniki Slovenije in Hrvaške. Kaj lahko pričakujemo od tega sestanka, glede na to, da pri sosedih prevladuje stališče, da lahko enostransko razglasijo izključni gospodarski pas?

Predsednik dr. Janez Drnovšek: Upam, da se bodo pogovarjali o konkretnih pravnih argumentih. Naša pozicija je drugačna od hrvaške. Mi menimo, da Slovenija mora sodelovati pri odločitvi o razglasitvi takšnega pasu, da Slovenija ima izhod na odprto morje. To je tista ključna razlika med nami. Hrvati so nam prej priznavali izhod na odprto morje. Po desetih letih pogajanj je bila to temeljna slovenska zahteva. Po sporazumu, ki sva ga sklenila s premierom Račanom leta 2001, je hrvaška vlada priznala in potrdila takšen izhod na odprto morje. Pričakujem, da bo to temeljna slovenska zahteva. Imamo pa tudi veliko argumentov za to. O vseh ostalih vprašanjih se lahko sporazumno dogovorimo s Hrvati. O ribolovnem režimu, o ekologiji in vseh drugih vprašanjih.

Novinarka: To poletje so se odnosi s Hrvaško zaostrili, tako da je zunanje ministrstvo zaradi nekaterih nesprejemljivih izjav visokih hrvaških politikov na posvet v Ljubljano poklicalo veleposlanika Bekeša. Kako ocenjujete to spremembo v slovenski zunanji politiki, je postala ta odločnejša, odkar niste predsednik vlade?

Dr. Drnovšek: Po moji oceni je spore potrebno razreševati ali pa jih zmanjševati. Nikakor ne povečevati. Včasih jih povečujejo politiki, tudi mediji. Po moji oceni to ni dobro. V Evropi smo se dogovorili, da bomo reševali probleme z dialogom, da jih bomo skušali zmanjševati. Sicer vedno pride do konfliktov in navsezadnje tudi vojn. Tako je bilo na Balkanu in tudi že prej. S Hrvaško imamo zapletene odnose, ampak kljub vsemu so naši sosedje zelo pomembni partnerji, gospodarski in drugačni. In to bodo ostali tudi vnaprej. Tega se moramo vsi zavedati. Tudi oni se morajo zavedati, da je Slovenija njihov partner in sosed in da bomo drug drugega potrebovali. To je tisti okvir, znotraj katerega se moramo pogovarjati in najti rešitev. Zato enostranske rešitve seveda niso dobre. Če bi Hrvaška imela pravne možnosti, da sama razglasi takšen pas, bi se spodobilo, da se o tem pogovori s svojimi sosedi, recimo s prijatelji, da skupaj opredelimo, kakšni so naši skupni interesi. In v okviru tega se moramo najti. To je tudi tisto, čemur pravimo običajno evropski način dogovarjanja, za razliko od balkanskega.

Novinarka: Je bila ta potreba zunanjega ministrstva po vašem potrebna?

Dr. Drnovšek: Najbrž so nekaj morali storiti. Prav je, da je se je veleposlanik vrnil v Zagreb, da se nadaljujejo pogovori tudi na tem nivoju. Naša diplomacija bi morala ves čas upoštevati, da je Hrvaška v predvolilnem obdobju in da so zato morda njihove izjave bolj namenjene domači publiki in ne reševanju problema ter računati, da je tudi Hrvaška dovolj resna, da ne bo tako pomembne odločitve, kot je razglasitev gospodarskega pasu, sprejemala tik pred volitvami in enostransko. To bi jasno kazalo, da gre za predvolilno kampanjo, kar pa bi bilo zelo zelo neresno.

Novinarka: Torej Slovenija se ves čas sklicuje na sporazum med vami in premierom Račanom. Hrvaška ga ne priznava. Ali je torej lahko ta sporazum podlaga za nadaljnja pogajanja?

Dr. Drnovšek: Ta sporazum je bil sklenjen. S premierom Račanom sva ga sklenila in obe vladi sta ga na isti dan potrdili in na isti dan smo ga predstavili javnosti. To je pomembno dejstvo. Hrvaška bi to rada pozabila, ampak do tega sporazuma smo prišli. Potem se je pri njih zapletlo, v Saboru ga niso mogli potrditi. Kako naprej, je seveda zelo težko napovedati. Ponovna pogajanja, vprašanja, ki so bila že izpogajana – to je zelo problematično, ker Slovenija ne more sprejeti slabše rešitve, kot jo je že enkrat sprejela, Hrvaška pa si želi boljšo rešitev zase in slabšo za Slovenijo. Kako iz tega vozla ven? Prepričan sem, da bo na koncu obveljal ta sporazum, ker se bo težko pravzaprav pogovarjati o nečem drugem, ali pa bo prišlo na koncu do mednarodne arbitraže. Ta pa bo upoštevala sporazum, ki je pravzaprav tisti dokument, s katerim sta obe državi po desetih letih pogovorov najdalje prišli, in kjer sta se obe vladi na koncu že strinjali. V vsakem primeru bo ta sporazum imel pomembno vlogo.

Novinarka: Pred dnevi ste se sestali s predsednikom Vlade, Državnega zbora in Državnega sveta. Predstavili ste jim pobudo za razpravo o prihodnosti Slovenije, oziroma Konvencije kot jo je imenoval predlagatelj Janez Janša. Kakšen je bil ta načrt, kako bo razprava potekala?

Dr. Drnovšek: Seznanil sem jih s pripravami, s konceptom, opozoril, da ta ne posega v delovanje njihovih institucij. Da želim opraviti vrsto razgovorov o pomembnih vprašanjih naše prihodnosti. Na primer o tem, kako se bo svet razvijal v prihodnje, kako naj bi se Slovenija postavljala glede na takšen razvoj, in to ne samo geopolitično, varnostno, ampak tudi gospodarsko. Pomembno ob vsem tem je recimo varstvo okolja, kakšne krize lahko pričakujemo v prihodnosti. Kako se nanje pripraviti in odzvati. Kakšni so slovenski potenciali, kje so naše močne in kje so naše šibke točke, kako jih pravzaprav čim bolje med sabo povezati, ker smo sorazmerno majhni in kako čimveč doseči. Kako čimbolj spodbuditi vlogo znanja in znanosti v Sloveniji in kakšno izobraževanje si želimo v prihodnosti. Kakšen je vrednostni sistem Slovencev, kakšne so in kakšne naj bi bile vrednote. Navsezadnje tudi to, kako funkcionira naša demokracija. Ali imamo tudi pri nas demokratični princip, o čemer govori danes EU, da ga ima. Kako se izraža ta princip in kaj bi lahko tukaj storili. To bi bile recimo nekatere teme, ki sem jih predvidel. V razprave pa bi povabil različne strokovnjake, znanstvenike, intelektualce, tudi predstavnike državnih institucij in čim širšo javnost. Tudi nevladne organizacije.

Novinarka: In ste dobili podporo predsednikov? Glede na to da je bil premier Rop ob prvih izjavah zadržan, češ da vlada ima strateške dokumente, po katerih bo delovala.

Dr. Drnovšek: Strinjajo se s tem konceptom. Sam vem, kaj ima vlada. Deset let sem vodil slovensko vlado. Zato tudi vem, da ravno ob takšnih strateških vprašanjih o prihodnosti večkrat zmanjka časa. Ob tem, da se vlada dnevno srečuje s številnimi vsakdanjimi vprašanji, ki terjajo poglobljen premislek. Velikokrat gre enostavno hitro preko tega, hitreje, kot to terjajo ta vprašanja. Pričakujem in želim, da bi s tem dali nekaj več, kot ob normalnem delovanju naših institucij imamo in da bi te institucije, Vlada, Državni zbor, Državni svet ta mnenja upoštevale pri svojem odločanju.

Novinarka: Ne želite uporabljati besede Konvencija. Zakaj? Oziroma kako se bo torej to imenovalo potem?

Dr. Drnovšek: Jaz pravim temu razmislek o prihodnosti. Konvencija se uporablja nekako delno, v narekovajih. Konvencijo imamo v Evropi - Konvencijo o prihodnji Evropi. Njen namen je, da pride na koncu do ustave. Do nove evropske ustave. Tukaj ni namen, da pridemo do nove slovenske ustave. Zato izraz Konvencija, nov dogovor o tem, kakšna naj bo slovenska država, morda ni najbolj primeren. Morda bo na koncu prišlo do dogovora o nekaterih predlogih, ki izhajajo iz takšnega razmisleka. Ni pa to cilj razprav.

Novinarka: No in če se še dotakneva zadnjih razvpitih aretacij, torej koprskega župana Borisa Popoviča, pa danes v primeru Petek. Slišali smo torej v tej izjavi pomisleke, da gre za politična ozadja, da veljajo dvojna merila in da zakoni niso enaki za vse v tej državi. Omenjajo predvsem primer SIB banke, torej ali se s tem strinjate?

Dr. Drnovšek: V konkretnem primeru ne morem soditi, tudi ne bi bilo primerno, da bi. Lahko rečem, da dvojnih meril ne sme biti. Naša javnost je že sedaj dovolj kritična, velikokrat kritično presoja delovanje naše pravne države in mislim, da bi morale naše institucije, tako pravosodne kot tudi policija in kriminalisti, resno upoštevati takšno kritičnost. Ljudje morajo verjeti v svoje institucije, v svojo državo, v pravosodni sistem, v to, da je pravica enaka za vse. In mislim, da se bomo morali vsi potruditi, resnično potruditi, da po eni strani izboljšamo učinkovitost naših institucij, po drugi strani pa moramo biti ob tem dovolj prepričljivi. Nekateri primeri, ne samo ti, ki ste jih omenili, že prejšnji, so pripomogli k temu, da javnost ne zaupa v delovanje institucij. In to je tudi ena izmed tem, o katerih se bomo morali še posebej pogovarjati in najti nekatere rešitve za prihodnost.

napredno iskanje