Pogovor na radiu Fantasy
Ljubljana, 06/08/2006 | intervju
Za radio Fantasy se je s predsednikom republike dr. Janezom Drnovškom pogovarjala voditeljica Vladimira Skalar. Pogovor lahko poslušate
Objavljeno: 8. junij 2006
Vladimira Skale: Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci Radia Fantasy! Ponavadi je tako, da če vam kaj obljubimo, to vašo željo in tudi našo, uresničimo. Danes v studiu predsednik države dr. Janez Drnovšek. En lep dober dan vam želim.
dr. Janez Drnovšek (predsednik države): Lepo vas pozdravljam.
Skale: Celo vreme smo danes naročili za vas, mislim lepo.
dr. Janez Drnovšek: No, tudi to je dobro. Se je že malo vmes hotelo pokvariti, ampak ste to rešili vidim.
Skale: Res je. Dugače dovolite, da vreme vpliva na vaše razpoloženje?
dr. Janez Drnovšek: Ne, pravim, da vreme ne sme vplivati na nas. Tudi druge takšne bolj neprijazne okoliščine ne bi smele vplivati. Ne smemo se jim prepustiti, ne smemo se jim dati. Treba je biti pozitiven ves čas.
Skale: Jaz odkar vas poznam ste vedno tako dobre volje in pozitivni. Tudi takrat, ko srečate nekoga, ki je neprijeten? Recimo, ocenjujete ljudi po vizualizaciji ali se prepustite vtisu?
dr. Janez Drnovšek: Tako bi rekel. Raje imam opravka s prijaznimi, pozitivnimi ljudmi, tako kot vsak. Če moramo imeti opravka tudi s kakšnimi drugačnimi, potem pač moramo to narediti. Ampak dobro je, da takrat ne pustimo, da to preveč vpliva na nas oziroma da sploh ne vpliva na nas. Da se ne pustimo dati razjeziti ali pa na kakršenkoli način sprovocirati, ampak da smo ob tem ves čas pozorni in mirni.
Skale: Takole, ko spremljamo vaše intervjuje...Vi se ne pustite sprovocirati, ne?
dr. Janez Drnovšek: Ja, mislim, da zdaj pa res ne več.
Skale: To je tehnika, tako dobra? Se tega človek nauči?
dr. Janez Drnovšek: Tehnika ne, ker nisem razvijal kakšne posebne tehnike, ampak najbrž izkušnja in pa spoznanja. Skozi izkušnjo prideš do nekaterih spoznanj in potem se temu primerno tudi obnašaš.
Skale: Veliko izkušenj, spoznanj. Napisali ste knjigo Misli o življenju in zavedanju, tako, da lahko obvestiva naše poslušalke in poslušalce, da boste po 16. uri tudi v Mladinski knjigi danes podpisovali knjigo. So Misli o življenju in zavedanju plod tega vašega razmišljanja, nenazadnje verjetno dozorevanja, izkušenj?
dr. Janez Drnovšek: Ja, vsekakor so plod vseh izkušenj, dosedanjega življenja, razmišljanja in zdi se mi, da sem pač prišel do nekaterih spoznanj, za katere se mi zdi vredno in pa pomembno, da jih delim z vsemi drugimi. Da morda pomagam nekaterih drugim, ki se še soočajo s takšnimi težavami, s katerimi sem morda sam že opravil in jim lahko pri tem kaj koristnega sporočim, pomagam, da se bodo lažje prebijali skozi življenje.
Skale: Tole popoldne smo si zamislili, da vam ga pričaramo malce drugačno, s soncem nasmejano, z nekaj pozitivne energije. Govorila sva o vaši knjigi Misli o življenju in zavedanju. Smo ljudje tako dovzetni za neke pozitivne vibracije oz. asociacije, da je potrebno nekaj v našem življenju spremeniti? Vi srečujete veliko ljudi in vidite ali odreagirajo.
dr. Janez Drnovšek: Vsi smo potrebni pozitivne energije. Čimveč jo je, boljše je za nas, bolje se počutimo, potem smo bolj zdravi tudi in jaz mislim, da je treba širiti takšne pozitivne vibracije, biti pozitiven. S tem pravzaprav pomagamo sebi, če smo pozitivni, ker to pravzaprav tudi nam koristi, se mi bolje počutimo. Ampak pomagamo pa tudi drugim, ker to prenašamo še na druge. In jaz zato pravim - več kot je tega, več kot je pozitivnih ljudi in več kot je pozitivnih vibracij, bolj se potem celotno vzdušnje izboljšuje in bolje nam bo šlo.
Skale: Vi koga takole kdaj za ušesa, če je tako preveč negativen? Na primer v krogu svojega kabineta ali teh širše? Jih spodbudite?
dr. Janez Drnovšek: Ja, takole bi rekel... Mislim, da so se zdaj že vsi naučili biti pozitivni.
Skale: Se da to naučiti, ne? To je verjetno ena dobra vzpodbuda?
dr. Janez Drnovšek: To je pravzaprav eno izmed bistvenih sporočil moje knjige. Tudi priporočila so v njej, kako pravzaprav postati pozitiven, kako dvigovati svojo energijo, če temu tako rečem. In mislim, da je zelo pomembno, če to ozavestimo, če se tega zavedamo. Saj marsikaj počnemo velikokrat kar tako impulzivno, ampak če se tega začnemo zavedati, bomo morda bolj uspešni pri tem.
Skale: To pomeni imeti sebe kar zelo rad in veliko delati sam s seboj. To je eno višje zavedno stanje verjetno. Vi imate to izkušnjo...
dr. Janez Drnovšek: Tako bi rekel... Človek mora poskrbeti zase, za svojo energijo, za svojo zavest, potem lahko pomaga drugim. Če si sam na nizkem nivoju zavesti in s slabo energijo, kako boš potem pomagal drugim, saj si še sam potreben pomoči. Torej, sam sebe moraš spraviti na tak nivo in potem pa lahko pomagaš drugim in tudi prav je, da pomagaš drugim, ker jaz pravim, vedno, če pomagaš drugim, potem spet pomagaš tudi sebi. Če dobiš dober občutek pri tem, je bolje kot marsikaj drugega. Veliko stvari počnemo v življenju, pa nimamo dobrega občutka. Imamo kar nekak slab občutek pri tem. Ampak, če pa nekomu pomagamo, potem imamo pa vedno nek dober, topel občutek in sami postanemo ob tem nekako pozitivni, bolje razpoloženi, z več energije.
Skale: Govorila sva o knjigi Misli o življenju in zavedanju, o izkušnjah, pa me takole zanima - od kod vam energija, tista pozitivna? Kaj, jutranji navdih, rosa, sonce?
dr. Janez Drnovšek: Ja, energije imam res precej. Zadnje čase precej več kot pa prej. Saj najbrž je to tudi vidno.
Skale: Res je.
dr. Janez Drnovšek: Ja, jaz mislim, da energijo lahko črpamo iz vsakega trenutka, če se ga zavedamo, če znamo videti in ceniti pravzaprav vsako podrobnost, vsako malenkost okrog nas. Enostavno, energija je okrog nas, samo moramo jo znati ujeti pravzaprav v vsakem momentu. Ampak pravim, če se zavedamo, če smo pozorni, če se zavedamo sebe in okolice, pa s tem že ustvarjamo neko energijo. Veste, velikokrat živimo ljudje kar tako preveč mehansko, kar iz navade, kar po vzorcih, pa se sploh zares ne zavedamo, kaj počnemo, kako živimo. Delamo nekako že kar tako slabe volje ali pa tako mlačno razpoloženi; razne stvari ne da bi bili čisto zares zraven pri njih, da bi se jih zares zavedali. Recimo - zelo pomembno je, da vsako stvar gledaš v vsakem trenutku na novo, ne kot neko obveznost, kot nujno zlo, češ to moram pa zdaj narediti, ampak vse sprejemaš pozitivno, z dobro voljo in energija prihaja kar sama. Vse se potem sestavi, vse se drugače odvija in naenkrat potem svet zgleda povsem drugače.
Skale: Misli o življenju in zavedanju, knjiga dr. Janeza Drnovška, prinaša nasvete, kako v bistvu delati s sabo, kako imeti življenje rad, a ne?
dr. Janez Drnovšek: Ja, res je. Življenje je treba imeti rad, ga znati doživljati v vsakem trenutku, da ne uhaja mimo nas kar tako ne da bi se ga zavedali. Pravim pa, da je pomembno, seveda, da človek uredi sam sebe tako in spravi pravzaprav v takšno energijo, da potem lahko pomaga tudi drugim in da potem res lahko živi polno, skladno, ne da bi se stalno nečesa bal, ne da bi se jezil, ne da bi se žalostil. To so vse negativna stanja, ki nam jemljejo energijo, če se jim prepustimo.
Skale: Vi ste se bali recimo?
dr. Janez Drnovšek: Vsak človek se boji, a ne?
Skale: Mislim na kakšno posebno obdobje odgovornosti ali pa neke stresne situacije, ki jih je bilo verjetno ogromno, ne? Da to potem obvladuješ je potrebno...
dr. Janez Drnovšek: Ja, res je. V mojem življenju je bilo ogromno stresnih situacij. Že takšno službo sem imel vsa ta leta. Veliko pritiska in ves čas sem moral nase prevzemati, absorbirati veliko neke negativne energije. Ampak - poglejte, po drugi strani pa ljudje...Vsak se nečesa boji. Če drugega ne, bolezni, da enkrat zbolimo, enkrat bomo umrli. Vsak, če ne zavestno, se podzavestno tega boji. Ampak tudi s tem se da soočiti na tak način, da se pravzaprav, če se tega zavedaš, da se ne bojiš. Da enostavno lahko živiš popolnoma sproščeno, iz trenutka v trenutek, ne razmišljaš vnaprej, kaj bo in kaj, če se ti bo pa to zgodilo ali pa ono ali pa tretje. Jaz pravim, če razmišljaš o strahu, če se nečesa bojiš, potem je veliko več možnosti, da se bo to res zgodilo, kot pa če enostavno to izbrišeš, tega ni in potem se običajno to res ne zgodi.
Skale: Mi smo dobili veliko vprašanj naših poslušalk in poslušalcev, zakar se vam zahvaljujemo. Alenka nam je pisala, da res odlično izgledate, pa je prav, da vas vprašamo. Uporabljate kakšno posebno kremo?
dr. Janez Drnovšek: Ne uporabljam popolnoma nič, nobene kreme.
Skale: Res? Samo vodo?
dr. Janez Drnovšek: Samo vodo uporabljam. Vodo in pa takšno naravno milo brez kemikalij.
Skale: Pa si sami zastavite načrt? To je tudi en tak nov način koncepta življenja?
dr. Janez Drnovšek: Poslušam predvsem svoj občutek. Lahko temu rečemo intuicija, notranji glas. Pri vsem, kar počnem, sledim ta občutek, sledim intuiciji. Tudi pri tem recimo, kaj jesti. Enostavno izberem to po občutku. Vsakič mi organizem nekako s takšnim občutkom sporoča, kaj je tisto, kar potrebujem v tistem trenutku. Torej, ne po nekih načrtih, ne po nekih doktrinah, konceptih, ampak enostavno sledim notranjemu občutku. Vsak od nas ima svoj notranji občutek, ima intuicijo, ampak skozi to življenje, skozi leta in desetletja, to nekako kar pozabimo, prekrijejo to navade, prekrijejo to neki čisto mehanični načini obnašanja, tako, da ne čutimo več tega. Ampak mislim, da lahko vsak to nekako izkoplje na dan, ta svoj občutek. In, če ga bo poslušal, bo šlo veliko bolje v življenju.
Skale: In potem si pripravite to sami, če se le da, če ste recimo na Zaplani, kar se vam zalušta od hrane?
dr. Janez Drnovšek: Ja, vse si sam pripravljam, vse. Hrano zase in za svojega Brodija, za kužka. Sam pospravljam, sam čistim, sam urejam vse. Tako, da vse.
Skale: Vi ste res predsednik novega tisočletja.
dr. Janez Drnovšek: No...
Skale: Sami pravite, da imate ogromno dela, potovanj v tujini, doma, pa sedaj tudi knjiga. Ste samodisciplinirani takole za opravila?
dr. Janez Drnovšek: Pa ne vem, če temu lahko rečem samodisciplina. Pač naredim tisto, kar je treba.
Skale: Pa si sami naredite urnik, ali vam ga drugi?
dr. Janez Drnovšek: Sam, sam. Sam si tudi izbiram aktivnosti, če tako rečem, kaj sprejmem. Ker dobivam veliko različnih predlogov, vabil. In potem si sam nekako določim ta urnik, tempo in stvari se potem odvijajo zlahka, brez težav. Zelo veliko sem sedaj med ljudmi, praktično grem vsak dan nekam. Tudi čez vikend, sobote in nedelje, sem nekje in sploh mi ni težko. Nasprotno. Ravno ti dogodki, ko grem med ljudi – obiskujem tudi manjše kraje in večje – so pravzaprav najbolj tako simpatični in prijetni. Praviloma so to zelo prijetne izkušnje, ljudje so pozitivni, tako, da ni težav.
Skale: In kdaj imate čas za pisanje? Zvečer?
dr. Janez Drnovšek: Ja, pisal sem zvečer, praviloma zvečer. Vsak večer, ko sem ostale stvari opravil, sem se potem usedel in pisal. Nisem niti mislil, da bo iz tega nastala knjiga. Začel sem pisati posamezne misli, ki sem jih najprej objavljal na spletni strani Gibanja za pravičnost in razvoj.
Skale: Tja še prideva.
dr. Janez Drnovšek: Tako se je sploh začelo to gibanje, s to spletno stranjo in s temi mislimi. Ampak potem sem si pa rekel na neki točki, pa saj tega je vedno več, iz tega pa lahko knjigo naredim. In potem je nastala knjiga.
Skale: Veliko ne bova govorila o njeni vsebini, čeprav se ves čas sprehajava po njej. Dovolila bova bralkam in bralcem, da jo sami preberejo in ob njej uživajo, si ustvarijo svoje mnenje. No, pa greva na Gibanje za pravičnost in razvoj. Veljate za silnega stratega, ne samo v političnem svetu ali pa na političnem igrišču, tudi sicer - med kolegi na ekonomskem področju. Je bila to, kot ste rekli, neka odločitev... Pisali ste, se pogovarjali z ljudmi... Je to tista prava usmeritev tudi neke iniciative?
dr. Janez Drnovšek: Ja, jaz mislim, da. Zdaj, ko sem postal, če tako rečem, precej aktiven, in moram to energijo nekako porabiti...
Skale: A ja, to je to! Preveč je je.
dr. Janez Drnovšek: ... sem potem nekako le prišel do ideje, da bi ustanovil gibanje, torej to Gibanje za pravičnost in razvoj, ki je nekaj drugega, kot so stranke, kot so obstoječe politične stranke. Najbrž je to povezano tudi s to funkcijo. Pri nas predsednik države namreč ni strankarski, se ne vključuje v strankarsko politiko, ne vodi stranke. Ampak neko takšno gibanje, ki gre preko strank, ki bi povezovalo ljudi, ki podobno mislijo, ki želijo spreminjati stvari na boljše, pa ki se nekako ne najdejo v teh sedanjih institucijah, v strankah. S takšnimi ljudmi, sem si rekel, bi se dalo pa najbrž kljub vsemu marsikaj narediti. Marsikdo bi lahko kaj prispeval, pa sedaj ne ve, kje in kako, pa bi lahko vse te ljudi povezali in bi potem lahko skupaj začeli spreminjati stvari na boljše.
Skale: Kako pozitivno in vsled knjige in rezultatov, ne? Vendar na političnem parketu je bila prava zmeda in direndaj. Kakor da ljudje ne bi želeli pozitivno razmišljati. Kot da se za vsako pozitivnostjo skriva nekaj slabega.
dr. Janez Drnovšek: Poglejte, v politiki, pa velikokrat je tudi v medijih takšen refleks, se vse gleda z vidika borbe za oblast in neke politične konkurence in potem so naenkrat vsi prestrašeni, vsi zaskrbljeni, češ, kaj pa to pomeni. Ustanavljam neko gibanje, to je sedaj grožnja njim, njihovim strankam? Ali mislim s tem, če tako rečem, prevzeti tudi oblast? Ker so pač navajeni na takšen način razmišljati in se gibati po takem polju. Ves čas jim dopovedujem, da to ni namen, da borba za konkretno oblast ni namen tega gibanja, ampak spreminjati stvari na bolje. Če se bo dalo vplivati na stranke, na obstoječe politike tako, da bodo sami začeli delovati v tej smeri, da bodo recimo začeli bolj skrbeti za okolje, za socialno pravičnost, pomagat ljudem v stiski, v takšnih in drugačnih okoliščinah, potem ni potrebno kaj drugega. Če pa se stvari ne bi premaknile in se ne bodo, potem bo treba najbrž narediti še kaj več, ampak ključni namen je vplivati na splošno zavedanje o nekaterih vprašanjih in nas vse skupaj pripraviti, da pa le več naredimo, da bi razrešili marsikateri problem, ki danes še obstaja v svetu, ne samo v Sloveniji, ampak seveda marsikje drugje jih je še precej več.
Skale: Pogovarjava se o aktualnem dogajanju in tudi malce kramljava. Tisti pozitivno naravnani duh veva tudi po studiu. Imate kakšnega takega pravega svojega prijatelja?
dr. Janez Drnovšek: Imam, imam kar nekaj prijateljev.
Skale: Tako, da lahko z njimi poklepetate, se jim tudi kaj zaupate? Imate to navado?
dr. Janez Drnovšek: No, zadnje čase morda bolj jaz kaj svetujem.
Skale: Pa ni to, kar celo neko obdobje, desetljetje, dve desetletji?
dr. Janez Drnovšek: No, zlasti sedaj, a ne. Tisto, kar pišem v knjigi, bom tako rekel, sem že malo poskušal napeljati. Drugače pa, saj veste, ves čas na takšni funkciji in velikokrat je bilo premalo časa za prijatelje. Pa še to je, da so se velikokrat potem skušali kot prijatelji potem prikazati potem novi ljudje, ki so bili bolj blizu zaradi funkcije, tako kot se je potem slej kot prej izkazalo. Tako da so tisti pravi prijatelji tisti, ki jim je čisto vseeno, ali si predsednik vlade, države ali pa nič, če tako rečem. No, in tiste imam še vedno.
Skale: Je politika oziroma vladanje naporna zadev, če sedaj pogledate za nazaj? Vam je žal za nekakšne te odločitve, da ste v bistvu veš čas v vrhu?
dr. Janez Drnovšek: Ja, precej naporno je, moram reči. Saj vidite, saj sem komaj preživel.
Skale: Ampak ste in imate energijo in stvari postavljate na mesto.
dr. Janez Drnovšek: Ja, to je res, ker sem znal preživeti. Ampak kljub vsemu tudi jaz sem prišel v krizo, prišel sem v bolezen in potem sem iz tistega moral potegniti ven pravo sporočilo in izkušnjo in spremeniti, spremiti odnos do...
Skale: Je bil to šok, spoznanje bolezni? Recimo, je samega sebe potrebno zelo skontrolirati?
dr. Janez Drnovšek: To je šok za vsakega. Za vsakega je šok, če izve, da ima recimo takšno bolezen, za katero je recimo precej možnosti, da je ne bo preživel. To je za vsakogar šok, ampak bistveno je, kako se s tem soočiš. Ne smeš se predati, moraš se s tem odločno in pozitivno soočiti. In potem imaš možnosti. Če se pa predaš, če se pa prestrašiš, potem so pa možnosti veliko slabše.
Skale: Takole, proti koncu gre najin razgovor. Pa vas vprašam, vas premier kdaj pokliče, da z njim kaj pokramljata, se kaj posvetujeta na nivoju te odgovornosti ali v katero smer bi bilo potrebno, da država gre, da sta usklajena, tako na neki prijateljski ravni?
dr. Janez Drnovšek: Ja, tu pa tam že, čeprav zadnje čase bolj poredko. Neko obdobje prej je bilo več tovrstnih srečanj. Vedno sem seveda pripravljen na takšen pogovor in tudi povedati svoje mnenje ali dati predloge. Saj jih tudi sicer posredujem brez pogovora. Drugače pa napišem pismo in povem svoje mnenje in dam svoje predloge.
Skale: Ampak glede na to, v katero smer je prav, da gre življenje - tudi v samem vrhu je zelo smiselno, če se znate ljudje med seboj pogovarjati, skomunicirati in je verjetno kdaj kaj lažje? Včasih pa izpade vse zelo otročje, a ne?
dr. Janez Drnovšek: Vedno se moramo pogovarjati. To je res. Velikokrat potem ljudje začnejo delati nek problem, ki izhaja samo iz tega, ker ni komunikacije, ker se ne pogovarjajo. In potem si začne nekdo nekaj domišljati, da je nekaj v ozadju in nastane potem cela zgodba, v resnici pa morda sploh ničesar ni.
Skale: Zahvaljujem se vam, da ste si vzel čas in bili danes gost na Radiu Fantasy. Seveda boste intervju lahko prebrali tudi v časopisu Celjan v naslednjem tednu. Drugače pa veliko dobre volje, energije. Le širite to tako med ljudmi. Lahko ugotovimo, da upanje še obstaja, ne?
dr. Janez Drnovšek: Seveda obstaja. Vedno obstaja upanje. Prepričan sem, da bomo uspeli. Seveda z vašo pomočjo bo šlo pa še lažje.
Skale: Pa nas je že nekaj več tule v studiu. En lep dan! Poslušalke in poslušalci, hvala, da ste nam tudi vi zastavili vprašanja. Bodite z nami na frekvenci Radia Fantasy.