Sestanek predsednika republike s predstavniki slovenskih humanitarnih organizacij na temo humanitarne krize v Darfurju
Ljubljana, 01/05/2006 | sporočilo za javnost, izjava
Predsednik republike dr. Janez Drnovšek se je danes sestal s predstavniki slovenskih humanitarnih organizacij, s katerimi se je pogovarjal o humanitarni krizi v sudanski pokrajini Darfur in o tem, kakšen je lahko prispevek Slovenije na tem področju.
Predsednik dr. Drnovšek je po sestanku v izjavi za javnost povedal (nelektoriran zapis):
Našim najpomembnejšim humanitarnim organizacijam sem predlagal, da se skupaj lotimo humanitarnega projekta v Sudanu, v Darfurju. Predlog je, da bi bil tak slovenski projekt kar ambiciozen in sicer, da bi postavili novo begunsko taborišče v Darfurju za deset tisoč ljudi. Situacija v Darfurju se slabša. Humanitarna kriza tam traja že nekaj časa, milijone ljudi je prizadetih, ogromno jih umira od lakote, žeje, pomanjkanja zdravil in tudi od vojne. V zadnjem času se je k vsemu skupaj priključila še uradna vojna med Čadom in Sudanom, ki zadeva to območje. Mednarodna skupnost je v preteklem obdobju poskušala pomagati, vendar so njeni napori nezadostni, tako na humanitarnem nivoju, kot tudi na političnem, in v zadnjem času se kriza še poglablja, je vedno hujša. Zato sem tudi sam ocenil, da bi bilo prav, da se tudi Slovenija vključi v reševanje te situacije. Da poskušamo dati svoj prispevek, tam, kjer je morda v tem trenutku najbolj potrebno na svetu.
Možnost našega delovanja je dvojna, ena po politični liniji in druga po humanitarni liniji. Pozval bom predsednike in generalne sekretarje največjih svetovnih organizacij, Združenih narodov, Afriške unije, Evropske unije in pa predsednika držav G8, torej osmih najmočnejših držav na svetu, da intenzivno pristopijo k političnemu reševanju te krizne situacije, da v najkrajšem času skupaj organizirajo konferenco, združijo svoje napore, da bi z neko koordinirano akcijo prišli do rešitve tega problema. Sam nameravam obiskati Sudan in Čad. S predsednikom Sudana sem se o tem že dogovoril, da obiščem Sudan 14. februarja in predlagal sem tudi predsedniku Čada, da obiščem Čad 13. februarja. Skušal bom dati svoj prispevek k tem mednarodnim naporom na političnem področju, po drugi strani pa zagotoviti podporo in tudi zaščito, varnost za dejavnost naših humanitarnih organizacij, ki bi se vključile v to akcijo, s svojim slovenskim projektom, s projektom taborišča za deset tisoč ljudi. Tam bi poskrbeli za vse, od šotorov, do hrane, vode, zdravniške oskrbe in tudi oskrbe za otroke.
Projekt je zahteven, ambiciozen in vanj bomo skušali pritegniti čim več slovenskih državljank in državljanov, pritegniti našo javnost, da se vključijo v ta projekt. Da se vključijo s svojimi prispevki, donacijami, in da vse skupaj usmerimo v nekaj, kar ne bo nek anonimen projekt, ampak zelo jasen, zelo konkreten slovenski projekt v Darfurju. Tudi druge naše institucije, pa tudi mednarodne institucije bomo pozvali, da se skupaj z našimi nacionalnimi humanitarnimi organizacijami vključijo v ta projekt. Z mano, kot vidite, so predstavniki humanitarnih organizacij, tudi gospod Tomo Križnar in gospod Kerin, ki imata že veliko izkušenj v Sudanu. Tudi predstojnik katedre za tropsko medicino, kjer že nekaj časa, in to je morda premalo znano naši javnosti, pošiljajo mlade zdravnike in tudi študente medicine v afriške države, v najrevnejše države, kjer skušajo pomagati ljudem. Tudi njih bomo skušali vključiti v ta projekt.
Vprašanje: Gospod predsednik, povedali ste, da se boste srečali s sudanskim predsednikom. Sudanski predsednik zanika, da se v Darfurju dogajajo grozote, da se odvija genocid. Mi pa vemo, kot poročajo humanitarne organizacije, ki so tam, in organizacije za varstvo človekovih pravic, da so ljudje v nevarnosti, niso varni niti v begunskih taboriščih. Boste skušali pritisniti na gospoda Al Baširja glede tega, da nekaj ukrene?
Dr. Janez Drnovšek: Mi vemo, da se tam dogaja genocid. Res pa je tudi, da se ne da nič narediti brez sudanskih oblasti, zato bom skušal s predsednikom Sudana govoriti o vseh teh vprašanjih in ga skušal animirati k reševanju. Po eni strani, da podpre humanitarne aktivnosti, po drugi strani pa da se tudi vključi v politični proces, ki bi lahko pripeljal do rešitve.
Vprašanje: So različne številke o tem govorimo o genocidu, eni pravijo, da je, eni pravijo, da je samo humanitarna kriza, ampak koliko po januarju 2003 je bilo dejansko mrtvih v tej vojni oziroma v tej darfurski krizi in koliko je razseljenih oseb?
Dr. Janez Drnovšek: Ne vem, če kdo sploh ve, koliko je bilo dejansko mrtvih in koliko je bilo razseljenih oseb. To se vse dogaja brez javnosti in prepričan sem, da je ogromno število mrtvih, za katere se pravzaprav sploh ne ve. Da je ogromno razseljenih, da so tam razmere povsem izven kontrole in seveda težko je govoriti o kakšni realni statistiki.
Vprašanje: Zanima me, katere od prisotnih humanitarnih organizacij bodo prisotne tudi v Darfurju?
Dr. Janez Drnovšek: To sem ravno hotel še povedati ob zaključku, da so z mano predsednik Rdečega križa, Karitasa, Unicefa, Fundacija skupaj, Ustanova Skupaj in kot sem že dejal tudi Medicinska fakulteta in da gre pravzaprav za neko zelo pomembno stvar, ko smo se dogovorili, da skupaj nastopimo, za enoten nastop naših humanitarnih organizacij, lahko bi rekel kar naše civilne družbe nasploh. In da bomo k tej akciji civilne družbe skušali potem priključiti še akcijo tudi uradne politike, torej po političnih kanalih, in bomo nekako skušali vso to situacijo premakniti malo na bolje. Samo ta projekt morda ne more rešiti Darfurja, lahko pa res prebudi še marsikoga in tudi to je v ozadju tega projekta, namen, da zbudimo tudi še druge v svetu, da se priključijo in da morda damo tisti odločilni impulz, da se stvari začnejo obračati na bolje.
Vprašanje: Včeraj ste dobili pismo generalnega sekretarja OZN, ki dokaj pozitivno sprejema to vašo pobudo za Kosovo. Kakšen je vaš odziv na Annanovo pismo?
Dr. Janez Drnovšek: To pismo ni nepričakovano, je povsem razumljivo, je konstruktivno. To sem tudi pričakoval, ko sem sprožil svojo pobudo za rešitev Kosova in gospod Annan ga je tako tudi razumel. Torej gre za pobudo, ki naj bi pospešila reševanje situacije na Kosovu. Tudi tam je treba stvari doreči, saj odlaganje lahko samo sproži kakšne nove krize, ne more pa prinesti nič novega. In kot sem že večkrat dejal, sem prepričan, da bodo mirovna prizadevanja šla v to smer, kot sem jo predlagal.
Vprašanje: Vlada je danes sprejela uredbo okoli ribolovnega območja, ki je nekako v točkah, ki ste jih dosegli z sporazumom Drnovšek- Račan? Kako komentirate to uredbo?
Dr. Janez Drnovšek: Težko bi kaj dodal k temu, če sem že sprejel oziroma spogajal sporazum, kot ste rekli Drnovšek- Račan, in če je ta uredba v okviru tega sporazuma, potem bi težko kaj dodal.