Pojasnilo glede napisa na grobiščih

Ljubljana, 05/08/2003 | pojasnilo in popravek

V zadnji številki Mladine (Mladina, 05.05.2003) ste objavili intervju z uglednim slovenskim akademikom dr. Kajetanom Gantarjem. V njem dr. Gantar ocenjuje stališča dr. Janeza Drnovška o urejevanju grobišč množičnih povojnih pobojev, ki ne temeljijo na dejstvih, pač pa na nekaterih iztrganih izjavah. Dr. Gantar v Mladini ocenjuje, da »predsedniški kandidat ni bil zmožen javno zagovarjati ideje, da smo po smrti vsi enaki.«

Za celovito obveščenost javnosti in razumevanje dejanskih stališč dr. Drnovška je potrebno navesti nekaj dejstev in sprejetih vladnih dokumentov glede urejanja omenjene problematike iz časa, ko je Vlado RS vodil dr. Janez Drnovšek. Vladni predlog zakona o vojnih grobiščih sega še v leto 97, prva obravnava tega zakona v Državnem zboru je bila februarja leta 98.

Glede napisa na spomeniku žrtvam vojnega in povojnega nasilja pa naslednje. Vlada je 22. 11. 2001, na svoji 51. seji sprejela Zakon o vojnih grobiščih za drugo obravnavo v Državnem zboru ter ob tem sprejela tudi Izjavo o celovitem načrtu ureditve grobišč množičnih povojnih pobojev. Vladni predlog glede napisa na spomeniku žrtvam vojnega in povojnega nasilja je bil: »Umrli kot žrtve vojne in revolucije. Republika Slovenija«, vendar parlamentarna razprava še poteka. Znano je namreč, da so bila predlagana določena dopolnila k besedilu zakona.

Dr. Drnovšek si je tako kot predsednik vlade kot predsednik republike, ob urejevanju problematike grobišč prizadeval in si prizadeva za strpno in preudarno razpravo z željo, da sprejete rešitve ne bi ustvarjale novih napetosti. Vseskozi je poudarjal, da je potrebno izvajati takšna dejanja, ki bodo odražala demokratična hotenja in odsevala pričakovanja vseh državljank in državljanov ter izražala spoštovanje do mrtvih ter povrnila pieteto pobitim brez sodnih postopkov.

Odnosi z javnostmi
Urad predsednika republike

napredno iskanje