Urad predsednika Republike Slovenije

Zakon o vojaški dolžnosti (uradno prečiščeno besedilo)

Zakon o vojaški dolžnosti - uradno prečiščeno besedilo

(ZVojD-UPB1)

Ljubljana, 12. december 2002

(Uradni list RS, št. 108/2002)



I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Vojaško dolžnost izvršujejo v miru in v vojni moški državljani pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

Pri izvrševanju vojaške dolžnosti v skladu s tem zakonom lahko sodelujejo tudi ženske.

2. člen

Vojaška dolžnost obsega naborno dolžnost, dolžnost služiti vojaški rok in dolžnost služiti v rezervni sestavi.

Naborna dolžnost velja za vse moške državljane, dolžnost služenja vojaškega roka ter služenja v rezervni sestavi pa za tiste, ki so sposobni za vojaško službo.

Državljani imajo pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

3. člen

Državljan, za katerega velja vojaška dolžnost, je vojaški obveznik. Med trajanjem vojaške dolžnosti je državljan:
– nabornik med naborno dolžnostjo;
– vojak med služenjem vojaškega roka;
– vojak v rezervi, rezervni podčastnik ali rezervni častnik, dokler traja dolžnost služiti v rezervni sestavi.

4. člen

Vojaška dolžnost nastane, ko državljan izpolni s tem zakonom določeno starost.

Vojaškemu obvezniku vojaška dolžnost preneha:
– ko dopolni starost, določeno s tem zakonom;
– če je ocenjen za nesposobnega za vojaško službo;
– če mu preneha državljanstvo.

Vojaška dolžnost preneha državljanu, ki uveljavlja ugovor vesti vojaški dolžnosti, z dnem, ko opravi civilno službo v skladu s tem zakonom.

5. člen

Vojaški obveznik postane vojaška oseba, ko vstopi v vojaško enoto oziroma vojaški zavod Slovenske vojske. Vojaška oseba preneha biti, ko je odpuščen iz vojaške enote oziroma iz vojaškega zavoda.

Vojaški obveznik postane vojaška oseba tudi z dnem, ko vstopi v organ ali enoto, v kateri se po tem zakonu šteje opravljanje dolžnosti za vojaško službo, ter preneha biti vojaška oseba z dnem, ko je odpuščen iz takega organa ali enote.

Vojaški obveznik je med izvrševanjem vojaške dolžnosti, če ga pokliče pristojni organ, glede pravic in dolžnosti izenačen z vojaško osebo, in sicer:
1. od odhoda iz stanovanja do vrnitve v stanovanje v kraju stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča, če je začasno prebivališče prijavil pristojnemu organu;
2. če biva v tujini, pri prihodu od državne meje do kraja, v katerem se mora priglasiti pristojnemu organu, pri vrnitvi pa od kraja, v katerem je izvršil vojaško dolžnost, zaradi katere je bil poklican, do državne meje.

6. člen

Vojaški obvezniki imajo med opravljanjem vojaške službe pravico do nemotenega izpovedovanja svoje vere. Po svoji volji se lahko udeležujejo verskih obredov v prostem času in ko ne opravljajo nalog v zvezi z vojaško službo, zaradi katerih nimajo pravice do izhoda iz poveljstva, enote ali zavoda.

Minister, pristojen za obrambo, predpiše postopek za uresničevanje pravic iz prejšnjega odstavka in dolžnosti poveljnikov v zvezi s tem.


II. VOJAŠKA EVIDENCA

7. člen

O vojaških obveznikih se vodi vojaška evidenca.

Vojaško evidenco vseh vojaških obveznikov vodi pristojna organizacijska enota ministrstva, pristojnega za obrambo (v nadaljnjem besedilu: upravni organ, pristojen za obrambne zadeve).

Vojaški obvezniki se vodijo v vojaški evidenci po kraju njihove stalne nastanitve.

Vojaško evidenco vojaških obveznikov, ki bivajo v tujini dlje kot eno leto, vodijo pristojna konzularna ali diplomatska predstavništva.

Vojaški obvezniki se vpisujejo v vojaško evidenco v letu, v katerem dopolnijo 17 let starosti.

Ne glede na prejšnji odstavek, se vpiše v vojaško evidenco vojaški obveznik, dokler traja vojaška dolžnost, če iz kateregakoli razloga ni bil v evidenco vpisan, ko je dopolnil 17 let starosti.

8. člen

V vojaški evidenci se o vojaškem obvezniku vodijo osebni podatki, določeni z zakoni, ki urejajo obrambo države, ter podatki o naboru, služenju vojaškega roka, služenju v rezervni sestavi, vojaško strokovnem usposabljanju, podelitvi čina, povišanju oziroma odvzemu čina, priznanjih in odlikovanjih, dolžnosti v vojski, o kaznovanosti ter bivanju v tujini nad tri mesece.

Podatke iz vojaške evidence poleg ministrstva, pristojnega za obrambo, hranijo in uporabljajo vojaška poveljstva in enote za vojaške obveznike, ki so pri njih v vojaški službi ali imajo pri njih vojni razpored, ter gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije za državljane, ki pri njih opravljajo nadomestno civilno službo oziroma se usposabljajo za zaščito in reševanje v skladu s tem zakonom.

Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, hrani in uporablja podatke za vojaške obveznike, ki se usposabljajo oziroma so razporejeni v rezervno sestavo policije.

Podatki iz vojaške evidence se uničijo po poteku desetih let, ko državljanu preneha vojaška dolžnost, razen podatkov o naboru, služenju vojaškega roka, razporeditvi na vojaško dolžnost, imenovanju v vojno sestavo, o času opravljanja vojaške službe, vojaško strokovni usposobljenosti, o podelitvi čina, povišanju oziroma odvzemu čina ter podeljenih priznanjih, ki se hranijo trajno.

9. člen

Državni organi, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije so dolžne upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, dati na njegovo zahtevo iz centralnega registra prebivalstva podatke o imenu in priimku, rojstnem datumu in kraju rojstva, o kraju stalnega in začasnega prebivališča ter o enotni matični številki občana, iz registra zavezancev za prispevek in drugih zbirk pa podatke o šolski izobrazbi, sklenitvi in prenehanju zaposlitve, pridobitvi strokovnih kvalifikacij, zdravstveni sposobnosti za vojaško službo in o posebnih znanjih vojaških obveznikov za določitev rodu, službe ter dolžnosti v Slovenski vojski. Če ni znano, kje se vodi posamezen podatek o vojaškem obvezniku, mora vojaški obveznik upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, obvestiti, kje podatek lahko pridobi oziroma ga sam priskrbeti. Podatki o zdravstveni sposobnosti po tem členu se zbirajo v skladu s predpisi, ki urejajo ocenjevanje zdravstvene sposobnosti za vojaško službo.

O spremembah osebnih podatkov ter stanj, do katerih je prišlo zaradi odločitve pristojnega organa, mora ta organ v 15 dneh o nastali spremembi obvestiti upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ki vodi obveznika v vojaški evidenci:

1. o spremembi osebnega imena in o prenehanju državljanstva organ, ki je o tem izdal pravnomočno odločbo oziroma organ, ki je sprejel izjavo o spremembi osebnega imena;

2. pristojno sodišče o uvedbi, ustavitvi ali prekinitvi kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, o pravnomočni obsodbi zaradi kaznivega dejanja na kazen mladoletniškega zapora ali nepogojno kazen zapora, o pravnomočno izrečenem zavodskem vzgojnem ukrepu ali o varnostnih ukrepih obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstveni organizaciji ter obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov v zdravstveni ali drugi specializirani organizaciji ter o napotitvi na prestajanje kazni mladoletniškega zapora ali zapora;

3. o odpustu s prestajanja kazni zapora ali mladoletniškega zapora organ oziroma ustanova, ki je vojaškega obveznika odpustila s prestajanja kazni;

4. o smrti vojaškega obveznika ali o razglasitvi pogrešanega vojaškega obveznika za mrtvega matičar, ki je vpisal o tem podatek v mrliško matično knjigo.

Pristojno sodišče sporoča pristojnim organom podatke o uvedbi, ustavitvi ali prekinitvi postopka iz 2. točke prejšnjega odstavka le za vojaške obveznike, ki še niso odslužili vojaškega roka.

Minister, pristojen za obrambo, predpiše način in roke za pridobivanje podatkov iz tega člena.

10. člen

Vojaški obveznik mora v 15 dneh po nastanku spremembe prijaviti upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, spremembo zdravstvenega stanja, ki je pomembna za oceno sposobnosti za vojaško službo, in vrnitev s služenja vojaškega roka oziroma opravljanja nadomestne civilne službe.

11. člen

Vojaški obvezniki, ki so vpisani v vojaško evidenco, dobijo vojaško knjižico.

Vojaška knjižica je javna listina, ki nadomešča osebno izkaznico, dokler je vojaški obveznik v vojaški službi. Z njo dokazuje izvršitev vojaške dolžnosti.

Vojaško knjižico izda upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ki vodi vojaškega obveznika v vojaški evidenci.

Vojaško knjižico je prepovedano odnesti iz države, jo uničiti ali odsvojiti.

Ministrstvo, pristojno za obrambo, izda podrobnejše predpise o vodenju vojaške evidence ter vsebini vojaške knjižice.


III. NABOR

12. člen

Naborna dolžnost obsega dolžnost izvrševati obveznosti v zvezi z vojaško evidenco. Med naborom mora nabornik na posamičen ali splošni poziv:
1. priti na zdravniške in druge preglede ter psihološke preiskave, da se ugotovi njegova sposobnost za vojaško službo;
2. priti na nabor;
3. nastopiti vojaški rok;
4. izvrševati druge, s tem zakonom predpisane obveznosti.

Naborna dolžnost nastane v koledarskem letu, v katerem nabornik dopolni 17 let. Ta dolžnost traja, dokler nabornik ne nastopi vojaškega roka oziroma do njegove prevedbe v rezervno sestavo, če je dolžnost služenja vojaškega roka uredil kako drugače. Naborna dolžnost preneha tudi, če je državljanu prenehala vojaška dolžnost po tem zakonu.

13. člen

Zdravniške in druge preglede ter psihološke preiskave za oceno zdravstvene sposobnosti nabornikov za vojaško službo praviloma opravljajo zdravstvene organizacije in druge ustanove, s katerimi ministrstvo, pristojno za obrambo, sklene pogodbo za izvajanje zdravniških pregledov, oziroma vojaška zdravstvena služba.

Nabornik, ki je zaradi telesne ali psihične prizadetosti oziroma druge bolezni očitno nesposoben za vojaško službo, se ne kliče na zdravniške in druge preglede, preiskave in nabor. Njegova nesposobnost za vojaško službo se ugotavlja na podlagi predložene zdravstvene dokumentacije.

14. člen

Nabor se praviloma opravi v koledarskem letu, v katerem nabornik dopolni 18 let.

Nabornik gre lahko na nabor, če to sam zahteva, v koledarskem letu, v katerem dopolni 17 let.

15. člen

Nabor opravljajo naborne komisije.

Naborne komisije imenuje ministrstvo, pristojno za obrambo, za območje ene ali več občin.

Ministrstvo, pristojno za obrambo, lahko imenuje tudi stalne naborne komisije.

16. člen

Na naboru naborna komisija ocenjuje sposobnost nabornika za vojaško službo ter določi rod oziroma službo, v kateri bo nabornik služil vojaški rok. Naborna komisija mu praviloma določi tudi vojaško evidenčno dolžnost, za katero se bo usposobil med vojaškim rokom. Pri tem upošteva njegova splošna in posebna znanja ter želje in potrebe Slovenske vojske.

Na naboru naborna komisija izbere tudi nabornike, ki se bodo usposabljali za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije v skladu z zakonom.

17. člen

Naborna komisija ocenjuje sposobnost vsakega nabornika za vojaško službo na podlagi izvidov predhodnih zdravniških in drugih pregledov ter preiskav in na podlagi zdravniškega pregleda pri naboru.

Ocena naborne komisije je lahko:
1. sposoben za vojaško službo;
2. delno sposoben za vojaško službo;
3. začasno nesposoben za vojaško službo za eno do štirih let;
4. nesposoben za vojaško službo.

Ocena, da je nabornik sposoben za določeno vojaško evidenčno dolžnost, se sme dati samo na podlagi zdravniških izvidov in drugih pregledov ter preiskav v določenem zdravstvenem zavodu. Vojaške evidenčne dolžnosti po tem odstavku določi ministrstvo, pristojno za obrambo, določene zdravstvene zavode pa ministrstvo, pristojno za zdravstvo, na predlog ministrstva, pristojnega za obrambo.

18. člen

Nabornik, ki je ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo, mora priti znova na nabor po preteku dobe, za katero je ocenjen kot začasno nesposoben.

Nabornik, ki je ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo za čas, daljši od koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let, se prevede v rezervno sestavo. Njegova sposobnost za vojaško službo se nato ocenjuje kot za obveznike v rezervni sestavi.

Nabornik je lahko iz istih razlogov le dvakrat ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo. Pri tretjem naboru naborna komisija dokončno oceni njegovo sposobnost za vojaško službo.

Nabornik, pri katerem je prišlo po naboru do spremembe zdravstvenega stanja, ki vpliva na oceno sposobnosti za vojaško službo, je lahko na lastno prošnjo ali na poziv upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, poslan na ponovni zdravniški pregled, da se oceni njegova sposobnost za vojaško službo.

19. člen

Med trajanjem naborne dolžnosti se izberejo tudi kandidati za šolo častnikov vojne sestave na podlagi njihovega soglasja.

Nabornike iz prejšnjega odstavka izbere komisija, ki jo imenuje ministrstvo, pristojno za obrambo.

20. člen

Rod, službo, oziroma vojaško evidenčno dolžnost, določeno ob naboru, lahko naborna komisija spremeni, po kriterijih, ki jih določi ministrstvo, pristojno za obrambo, če je to potrebno zaradi popolnitve Slovenske vojske, spremembe nabornikovega zdravstvenega stanja, pozneje pridobljene strokovne izobrazbe ali spremembe njegovega poklica ali če se spremeni status posameznika v smislu civilnega služenja.

Za enote, zavode in vojaške evidenčne dolžnosti I. kategorije se lahko določi le nabornik, za katerega je dalo soglasje ministrstvo, pristojno za obrambo.

21. člen

Ministrstvo, pristojno za obrambo, izda podrobnejše predpise o merilih za ocenjevanje zdravstvene sposobnosti za vojaško službo, sestavi in načinu dela nabornih komisij ter enotah, službah in vojaško evidenčnih dolžnostih I. kategorije.

Način izvajanja zdravstvenih in drugih pregledov ter preiskav v zvezi z vojaško dolžnostjo ureja ministrstvo, pristojno za zdravstvo, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za obrambo.


IV. SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA

22. člen

Vojaški rok traja sedem mesecev.

Predsednik Republike Slovenije praviloma odloči, da se vojaki odpustijo s služenja vojaškega roka do 30 dni pred potekom roka iz prejšnjega odstavka, če pripravljenost Slovenske vojske to dovoljuje.

Vojaški rok v skladu z odločitvijo Državnega zbora Republike Slovenije v primeru povečanja nevarnosti napada na državo, neposredne vojne nevarnosti oziroma po razglasitvi vojnega ali izrednega stanja, traja tri mesece.

Vojaški rok začne teči z dnem, ko nabornik postane vojaška oseba.

23. člen

Vojaški rok se služi v vojaških enotah in zavodih. Temeljno usposabljanje za določene vojaške evidenčne dolžnosti se lahko izvaja tudi izven učnih vojaških centrov.

Programe usposabljanja iz prejšnjega odstavka predpisuje minister, pristojen za obrambo.

24. člen

(črtan)

25. člen

Naborniki, ki imajo ustrezno šolsko izobrazbo in izpolnjujejo druge pogoje, določene za šolanje častnikov vojnih enot, lahko služijo vojaški rok v šoli za častnike vojne sestave. Njihove posebne pravice določajo predpisi o vojaški službi.

Naborniki, ki so izbrani na naboru za določene vojaško evidenčne dolžnosti ter za šolo za častnike vojne sestave, se lahko med vojaškim rokom usposabljajo tudi izven območja Republike Slovenije. Na usposabljanje za določene vojaško evidenčne dolžnosti oziroma za rezervne častnike izven območja Republike Slovenije se lahko napotijo naborniki, če ni možnosti, da se zagotovi njihovo usposabljanje v Republiki Sloveniji.

Pogoje in vojaško evidenčne dolžnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena določi ministrstvo, pristojno za obrambo.

26. člen

Šteje se, da je vojaški rok opravil tudi vojaški obveznik:
1. ki je končal šolo za notranje zadeve, ki traja najmanj dve leti;
2. ki je končal študij obramboslovja in opravil predpisano stažiranje v vojaških enotah, najkasneje do konca septembra koledarskega leta, v katerem dopolni 27. leto starosti;
2.a ki je končal izobraževalni program izpopolnjevanja za poklic policista, v trajanju najmanj 18 mesecev;
3. ki je končal usposabljanje za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije v skladu z zakonom in v dolžini, ki ni krajša od vojaškega roka, določenega s tem zakonom;
4. ki je končal visokošolsko izobraževanje doma ali v tujini, ki se šteje za šolo za častnike, in opravil predpisano stažiranje v Slovenski vojski;
5. ki je kot kandidat za vojaka, podčastnika ali častnika sklenil pogodbo o zaposlitvi z ministrstvom, pristojnim za obrambo, in uspešno opravil predpisano vojaško strokovno usposabljanje.

27. člen

Na služenje vojaškega roka se pošljejo naborniki, ki so ocenjeni kot sposobni ali delno sposobni za vojaško službo, praviloma v koledarskem letu, v katerem dopolnijo 19 let. Nabornik, ki v tem letu ni končal srednje šole, ki jo obiskuje, se pošlje na služenje vojaškega roka, ko to šolo konča, vendar najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 22 let.

Nabornik, ki po srednji šoli nadaljuje šolanje na fakulteti ali drugi visoki ali višji šoli, se pošlje na služenje vojaškega roka, ko šolanje konča, vendar najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let.

Nabornik, ki po končani fakulteti ali drugi visoki šoli nadaljuje s podiplomskim študijem, se pošlje na služenje vojaškega roka, ko ta študij konča, vendar najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 30 let.

Nabornik, ki sam prosi, da bi bil poslan na služenje oziroma doslužitev vojaškega roka, se pošlje v prvem napotitvenem roku po vložitvi prošnje, če v tem letu dopolni 18 let.

28. člen

Nabornik se lahko pošlje na služenje vojaškega roka do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let, razen če ta zakon ne določa drugače.

Ne glede na prejšnji odstavek se nabornik, za katerega se ugotovi, da ni izpolnjeval s tem zakonom predpisanih obveznosti in zato ni bil poslan na služenje vojaškega roka do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let, pošlje na služenje vojaškega roka najpozneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 30 let.

Vojaški obveznik, ki iz objektivnih razlogov ni bil poslan na služenje vojaškega roka do poteka roka iz prvega odstavka tega člena, izrazi pa željo, da bi služil vojaški rok, se lahko pošlje na služenje vojaškega roka, če je ocenjen kot sposoben za vojaško službo in če še ni star 30 let. Ta določba se ne uporablja za napotitev nabornikov na služenje vojaškega roka, ki jim je služenje vojaškega roka odloženo zaradi podiplomskega študija.

Nabornik, ki se ne pošlje na služenje vojaškega roka do poteka rokov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, se prevede v rezervno sestavo.

29. člen

Na služenje vojaškega roka se ne pošlje:
1. nabornik, ki je pravnomočno obsojen na kazen mladoletniškega zapora ali nepogojno na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja, dokler kazni ne prestane ali ni pogojno odpuščen;
2. nabornik, zoper katerega je bil uporabljen zavodski vzgojni ukrep ali varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, dokler traja ta ukrep;
3. nabornik, zoper katerega je uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, dokler ni postopek pravnomočno končan.

Naborniki, ki iz razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku, niso bili poslani na služenje vojaškega roka, se pošljejo na služenje oziroma doslužitev vojaškega roka po prestani kazni, po pogojnem odpustu oziroma po ustavitvi vzgojnega ali varnostnega ukrepa oziroma po pravnomočno končanem kazenskem postopku, vendar najpozneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo 30 let starosti.

Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi pri napotitvi državljanov na opravljanje civilne službe, ki jim je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti po tem zakonu.

30. člen

Služenja vojaškega roka je oproščen dvojni ali večkratni državljan, če je v drugi državi, katere državljan je, odslužil vojaški rok v trajanju najmanj dveh tretjin vojaškega roka v Republiki Sloveniji, ali če je poteklo koledarsko leto, v katerem je dopolnil 27 let.

Državljan iz prejšnjega odstavka, ki v tujini ni odslužil dveh tretjin vojaškega roka, se pošlje na doslužitev vojaškega roka.

Opravljanja nadomestne civilne službe je oproščen dvojni ali večkratni državljan, ki mu je priznan ugovor vesti v tujini zaradi razlogov, ki so predpisani v Republiki Sloveniji, in je v drugi državi, katere državljan je, opravil civilno službo.

31. člen

Služenje vojaškega roka se na nabornikovo prošnjo odloži:
1. naborniku, ki po šolanju na fakulteti ali drugi visoki šoli nadaljuje s podiplomskim študijem, dokler tega študija ne konča, najdlje pa do konca septembra koledarskega leta, v katerem dopolni 30 let;
2. naborniku, ki po predpisih, ki urejajo varstvo družin oseb na obvezni vojaški službi, izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa edinega hranilca družine, če bi z njegovim odhodom na služenje vojaškega roka njegova družina zašla v težak materialni položaj, dokler te okoliščine trajajo, najdlje pa do konca septembra koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let;
3. polovici oziroma večini nabornikov, če je njihovo število liho, ki so člani istega gospodinjstva, če je eden ali več članov tega gospodinjstva poslanih na služenje ali so že na služenju vojaškega roka, za toliko časa, dokler ta član oziroma druga polovica članov tega gospodinjstva ne odsluži vojaškega roka ali ni iz drugih razlogov odpuščena, najdlje pa do konca septembra koledarskega leta, v katerem dopolnijo 27 let;
4. če bi nabornikova družina zaradi rojstva otroka, oziroma zaradi smrti ali hude bolezni v družini ali zaradi naravne ali druge hude nesreče z njegovim odhodom na služenje vojaškega roka zašla v težak položaj, za toliko časa, dokler trajajo omenjeni razlogi, vendar najdlje za eno leto;
5. če bi nabornik moral prekiniti pripravniško dobo, vendar najdlje za eno leto;
6. če nabornik koristi dopust za varstvo in nego otroka, za čas trajanja tega dopusta;
7. kmetu, ki izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v drugem odstavku 54. člena tega zakona, vendar najdlje do konca septembra koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let;
8. kategoriziranemu športniku ali članu državne reprezentance, zaradi priprav, nastopov ali udeležbe na mednarodnih tekmovanjih, vendar najdlje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let.

Služenje vojaškega roka se odloži tudi naborniku, če je edini hranilec v gospodinjstvu, v katerem je eden od članov 100% invalid, dokler tak razlog traja. Če tak razlog traja dalj kot do konca koledarskega leta, v katerem dopolni nabornik 27 let starosti, se služenja vojaškega roka oprosti in prevede v rezervno sestavo.

Prošnjo za odložitev služenja vojaškega roka iz 1., 3. in 6. točke prvega odstavka tega člena vloži nabornik, ko nastane razlog za odložitev služenja vojaškega roka. Naborniku iz 2., 4., 5., 7. in 8. točke prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se odloži služenje vojaškega roka za naslednje leto, če vloži prošnjo za odložitev služenja vojaškega roka in potrebne dokaze pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve, v osmih dneh po prejemu poziva za služenje vojaškega roka.

32. člen

Služenje vojaškega roka se prekine:
1. vojaku, ki je med služenjem vojaškega roka ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo;
2. vojaku, ki ga je med služenjem vojaškega roka sodišče pravnomočno obsodilo na nepogojno kazen zapora več kot tri mesece ali na kazen mladoletniškega zapora, dokler kazni ne prestane ali dokler ni pogojno odpuščen;
3. vojaku, zoper katerega je med vojaškim rokom uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če je za tako dejanje predpisana kazen zapora več kot tri leta;
4. vojaku, ki je samovoljno zapustil enoto oziroma se samovoljno ni vrnil z dovoljene odsotnosti iz enote za več kot 30 dni.

Ne glede na 2. točko prejšnjega odstavka, se služenje vojaškega roka ne prekine vojaku, ki je bil pravnomočno obsojen na kazen mladoletniškega zapora do dveh let ali na nepogojno kazen zapora do dveh let, če mu do konca vojaškega roka ni ostalo več kot dva meseca.

Vojaku, ki je bil ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo, se sme služenje vojaškega roka prekiniti le enkrat. Vojak, ki bi mu bilo treba še drugič prekiniti vojaški rok, ker je ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo, se prevede v rezervno sestavo, ne glede na to, koliko časa je služil vojaški rok. Tak vojaški obveznik mora na ponovni zdravniški pregled, da se oceni njegova sposobnost za službo v rezervni sestavi.

33. člen

Vojaku se sme služenje vojaškega roka na njegovo prošnjo prekiniti zaradi rojstva otroka, smrti ali hude bolezni v družini ali zaradi naravne ali druge hude nesreče, če bi zaradi njegove odsotnosti njegova družina zašla v težak položaj, za toliko časa, dokler trajajo navedeni razlogi, vendar najdlje za eno leto.

Vojaku se sme služenje vojaškega roka na prošnjo pristojne strokovne ali znanstvene organizacije prekiniti zaradi udeležbe na mednarodnih srečanjih ali strokovnega oziroma znanstvenega izpopolnjevanja v tujini, z njegovim soglasjem, vendar najdlje za eno leto.

Služenje vojaškega roka se sme vojaku na njegovo prošnjo in na prošnjo pristojne republiške športne organizacije prekiniti tudi zaradi priprav ali udeležbe v sestavi reprezentance na svetovnem ali evropskem tekmovanju ali na olimpijskih igrah, če dopusta za udeležbo na športnih tekmovanjih ni dobil po predpisih, ki urejajo službo v Slovenski vojski.

34. člen

Vojaški obveznik, ki mu je bilo prekinjeno služenje vojaškega roka po tem zakonu, se pokliče na doslužitev preostalega dela vojaškega roka, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih mu je bilo prekinjeno služenje vojaškega roka, vendar najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let. Vojaški obveznik, ki mu je bilo prekinjeno služenje vojaškega roka zaradi samovoljne odsotnosti iz enote, se pokliče na služenje preostalega dela vojaškega roka najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 30 let.

Vojaški obveznik, ki mu je bilo prekinjeno služenje vojaškega roka po tem zakonu, se ne pošlje na doslužitev vojaškega roka, če mu je do izteka vojaškega roka ostalo manj kot 15 dni.

35. člen

V vojaški rok se ne šteje čas:
1. ki ga prebije vojak na zdravljenju ali bolezenskem dopustu zaradi poškodbe ali druge onesposobitve, povzročene z namenom, da bi se izmaknil vojaški službi ali da bi bil razporejen na lažjo dolžnost, če je to ugotovljeno s pravnomočno sodbo sodišča;
2. ki ga prebije vojak izven enote ali zavoda, iz katere se je samovoljno odstranil ali pobegnil, če je to trajalo nepretrgoma najmanj 24 ur;
3. ki ga prebije vojak v priporu, ki mu je bil odrejen v kazenskem postopku, če mu je ta čas s pravnomočno sodbo vštet v kazen zaradi storjenega kaznivega dejanja.

36. člen

Vojaški obveznik, ki odsluži vojaški rok, se odpusti s služenja vojaškega roka in postane vojak v rezervi oziroma pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo službo v Slovenski vojski, rezervni podčastnik ali rezervni častnik.

37. člen

Ministrstvo, pristojno za obrambo, izda podrobnejše predpise o času in načinu pošiljanja nabornikov na služenje vojaškega roka, o odložitvi in prekinitvi služenja vojaškega roka, o odpustitvi vojakov s služenja vojaškega roka, ter o stažiranju vojaških obveznikov, ki so uspešno končali študij obramboslovja, v enotah in zavodih Slovenske vojske.


V. UGOVOR VESTI VOJAŠKI DOLŽNOSTI

38. člen

Nabornik, ki nasprotuje uporabi orožja v vseh okoliščinah, lahko uveljavlja ugovor vesti vojaški dolžnosti in vojaški rok služi brez orožja ali opravi nadomestno civilno službo.

Nabornik lahko ugovor vesti vojaški službi uveljavlja zaradi religioznih, filozofskih ali humanitarnih razlogov. Razloge, zaradi katerih nabornik uveljavlja ugovor vesti, mora potrjevati splošni način življenja in ravnanja nabornika.

Ugovor vesti vojaški dolžnosti pod pogoji iz prvega in prejšnjega odstavka lahko uveljavlja tudi vojaški obveznik med služenjem ali po služenju vojaškega roka v skladu s tem zakonom. Državljan, ki mu je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti po odsluženem vojaškem roku, je dolžan opraviti 30-dnevno usposabljanje za opravljanje nalog zaščite in reševanja.

Program usposabljanja za opravljanje nalog zaščite in reševanja iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

39. člen

Civilno službo na način, ki je določen s tem zakonom, lahko opravi na lastno željo tudi državljan, ki je ocenjen kot nesposoben za vojaško službo.

40. člen

Služenje vojaškega roka brez orožja opravijo naborniki v vojaških enotah in ustanovah na dolžnostih, katerih opravljanje ni povezano z nošenjem in uporabo orožja.

Predpisi o pravicah in dolžnostih ter odgovornosti vojakov med služenjem vojaškega roka veljajo tudi za vojake, ki služijo vojaški rok v skladu s prejšnjim odstavkom.

Vojaku, ki služi vojaški rok brez orožja, se ob odpustu s služenja vojaškega roka vpiše v vojaško knjižico, da ni usposobljen za ravnanje z orožjem.

Vojaške enote in zavode ter dolžnosti iz prvega odstavka tega člena določi ministrstvo, pristojno za obrambo.

41. člen

Civilna služba kot nadomestilo vojaškemu roku se izvršuje v sistemu za zaščito, reševanje in pomoč oziroma v vladnih in nevladnih organizacijah, ki opravljajo reševalno ali humanitarno dejavnost, ki je javnega pomena. Te službe in organizacije določi minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, na podlagi javnega razpisa. Civilna služba se izjemoma lahko izvaja tudi v državnih organih, ki jih določi minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Organizacija, v kateri se izvaja civilna služba, mora za državljana, ki opravlja to službo, praviloma zagotoviti možnost nastanitve, prehrane ter druge pogoje. Določiti mora tudi odgovorno osebo, ki organizira in nadzoruje delo državljana, ki opravlja civilno službo.

Državljan, ki opravlja civilno službo, je dolžan opravljati delo v organizaciji, v katero je napoten, v skladu s tem zakonom ter predpisi in akti, ki veljajo za delavce v tej organizaciji.

Državljan in njegovi družinski člani so med opravljanjem civilne službe glede pravic iz zdravstvenega in socialnega varstva izenačeni z vojaki, ki služijo vojaški rok v vojaških enotah in zavodih. Pravico ima tudi do brezplačne nastanitve in prehrane oziroma do pokritja stroškov prehrane, prevoza na delo in izplačil za osebne potrebe v višini, kot pripada vojakom med služenjem vojaškega roka.

Civilna služba je glede vštevanja v delovno dobo izenačena z vojaškim rokom.

Državljan med opravljanjem civilne službe ne more skleniti delovnega razmerja, niti z osebnim delom opravljati pridobitne dejavnosti.

42. člen

Nabornik, ki želi uveljavljati ugovor vesti vojaški dolžnosti, lahko vloži prošnjo kadarkoli med trajanjem naborne dolžnosti, vendar najkasneje v osmih dneh po prejemu poziva na služenje vojaškega roka, pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve, ki ga vodi v vojaški evidenci.

Vojak, ki služi vojaški rok, lahko vloži prošnjo za priznanje ugovora vesti vojaški dolžnosti pri pristojni upravi za obrambo. Vojaški obveznik, ki je že odslužil vojaški rok, vloži prošnjo pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve, ki ga vodi v vojaški evidenci.

V prošnji iz prvega in drugega odstavka tega člena mora vojaški obveznik navesti razloge, zaradi katerih prosi za priznanje ugovora vesti. V času obravnave prošnje za priznanje ugovora vesti vse obveznosti nabornika in vojaškega obveznika, ki je že odslužil vojaški rok, v zvezi z vojaško dolžnostjo mirujejo, razen v primeru, če nabornik vloži prošnjo po preteku roka iz prvega odstavka tega člena ali po septembru v koledarskem letu, v katerem dopolni 27 let starosti, ali je bil vojaškemu obvezniku, ki je že odslužil vojaški rok, vročen poziv na vojaško vajo ali mobilizacijski poziv. Obravnava prošnje, ki jo vloži vojaški obveznik med služenjem vojaškega roka, ne vpliva na izvrševanje obveznosti v zvezi z vojaško dolžnostjo.

43. člen

O priznanju pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti odločajo za območje več občin komisije, ki jih imenuje ministrstvo, pristojno za upravo.

V komisijo iz prejšnjega odstavka se imenujejo socialni delavec, psiholog in zdravnik, ki niso v rednem ali pogodbenem delovnem razmerju z organi, pristojnimi za obrambne zadeve, ter predstavnika upravnih organov, pristojnih za notranje zadeve in za obrambo ali za zaščito in reševanje. Predsednik komisije ne more biti predstavnik upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve. Člani komisije imajo namestnike.

Komisija v postopku obravnave prošnje vojaškega obveznika za priznanje ugovora vesti preveri vse navedbe vojaškega obveznika, po potrebi zbere tudi ustrezna dokazila in opravi razgovor s prosilcem.

Komisija mora o prošnji odločiti v šestih oziroma v treh mesecih, če gre za vojaka med služenjem vojaškega roka, od dneva, ko je bila vložena. Pri odločitvi komisija upošteva želje prosilca, v kateri dejavnosti želi opraviti nadomestno civilno službo, če je to mogoče. Zoper odločitev komisije lahko prosilec vloži pritožbo v 15 dneh od dneva, ko je prejel odločitev komisije. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

Ugovora vesti vojaški dolžnosti ni mogoče priznati tistemu, ki ima dovoljenje za nošenje ali posest orožja, ki je bil kaznovan zaradi nelegalne posesti orožja ali kaznivega dejanja, storjenega z nasiljem, oziroma tistemu, ki opravlja pridobitno dejavnost, ki je povezana z orožjem.

44. člen

O pritožbah zoper odločbe komisij iz prejšnjega člena odloča komisija, ki jo imenuje Vlada Republike Slovenije. Komisijo sestavljajo poleg zdravnika in psihologa predstavniki ministrstev, pristojnih za pravosodje, upravo, zdravstveno in socialno varstvo, notranje zadeve, obrambo, zaščito in reševanje, znanstvenih ali strokovnih organizacij ter neodvisnih organizacij, ki se ukvarjajo s kulturo miru in nenasilja. Člani komisije imajo namestnike.

45. člen

Državljana, ki mu je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti in ki se je opredelil za civilno službo, napoti na opravljanje civilne službe upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ki ga vodi v vojaški evidenci. Predlog za napotitev na civilno službo da komisija, ki je odločila o priznanju ugovora vesti vojaški dolžnosti. Civilna služba se opravlja na območju Republike Slovenije.

Državljana, ki mu je priznan ugovor vesti med služenjem vojaškega roka in se je odločil za nadomestno civilno službo, se odpusti s služenja vojaškega roka in v skladu s prejšnjim odstavkom napoti na civilno službo za toliko časa, da skupno vojaški rok in civilna služba ne presegata časa iz prvega odstavka 22. člena tega zakona.

Pred napotitvijo na opravljanje civilne službe se mora ugotoviti zdravstvena sposobnost državljana za dela, ki jih bo opravljal med civilno službo.

Šteje se, da je državljan zdravstveno sposoben za opravljanje civilne službe, če je bil na naboru ocenjen kot sposoben ali delno sposoben za vojaško službo, obseg pregleda za opravljanje civilne službe pa ne presega obsega nabornega pregleda. Če je državljan na zdravniških pregledih ocenjen kot trajno ali začasno nezmožen za dela, ki se lahko opravljajo v okviru civilne službe, upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, na podlagi izvidov izda ugotovitveno odločbo. Državljan, ki je ocenjen kot trajno nezmožen za opravljanje del, se izbriše iz vojaške evidence. Državljana, ki je ocenjen kot začasno nezmožen za opravljanje del, se napoti na zdravniške preglede po poteku časa začasne nezmožnosti.

Državljan med civilno službo nima pravice do stavke.

46. člen

Državljan se pravici do ugovora vesti lahko odpove.

Šteje se, da se je državljan oziroma vojaški obveznik odpovedal pravici do ugovora vesti vojaški dolžnosti, če se na poziv upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, brez opravičenega razloga ni javil na opravljanje civilne službe, služenje vojaškega roka brez orožja oziroma 30-dnevno usposabljanje za opravljanje nalog zaščite in reševanja, ali če je samovoljno zapustil opravljanje civilne službe ali služenje vojaškega roka brez orožja za več kot deset dni.
O odpovedi pravici iz tega in prejšnjega odstavka izda komisija, ki je odločila o ugovoru vesti vojaški dolžnosti, ugotovitveno odločbo.

Zoper državljana, ki huje krši disciplino v organizaciji, v kateri opravlja civilno službo, na način, ki je v očitnem nasprotju z razlogi, zaradi katerih mu je priznana pravica do ugovora vesti vojaški dolžnosti, lahko ministrstvo, pristojno za upravo, uvede ponovno preverjanje izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti. Preverjanje se uvede na predlog ministrstva, pristojnega za obrambo, inšpekcije, pristojne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ali organizacije, v kateri državljan opravlja civilno službo, ter po postopku, ki je določen za priznavanje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti. Preverjanje opravi komisija, ki je odločila o ugovoru vesti vojaški dolžnosti.

Državljan, ki se je odpovedal pravici do ugovora vesti oziroma za katerega se v skladu s prejšnjim odstavkom ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev za priznanje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti, ponovno postane vojaški obveznik. Skladno z njegovim statusom se ga napoti na služenje vojaškega roka, oziroma se mu prekine civilna služba ter se ga napoti na služenje preostalega dela vojaškega roka ali nadaljuje s službo v rezervni sestavi.

Državljan, ki odkloni opravljanje civilne službe ali služenje vojaškega roka brez orožja ali se temu očitno izmika, se obravnava kot vojaški obveznik, ki odklanja ali se izmika služenju vojaškega roka.

Določbe četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izvajanje 30-dnevnega usposabljanja za zaščito in reševanje.

Določbe tega zakona o času pošiljanja na služenje vojaškega roka, razen v primeru iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona, odlaganju, prekinitvi, nadaljevanju služenja vojaškega roka ter o tem, kaj se ne šteje v vojaški rok, se smiselno uporabljajo tudi za izvajanje civilne službe.

Državljan iz tega člena ne more ponovno uveljavljati pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti.

47. člen