grb Urad predsednika Republike Slovenije > Tiskovno središče

Nagovor predsednika dr. Drnovška na otvoritvi razstave "Izgon Slovencev 1941-1945"

Ljubljana, 12/08/2005  |  sporočilo za javnost, govor

Klikni za povečavo

Predsednik republike dr. Janez Drnovšek se je danes udeležil otvoritve razstave "Izgon Slovencev 1941-1945" v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani, kjer je bil slavnostni govornik (nelektoriran zapis):



Vesel sem, da se lahko udeležim otvoritve današnje razstave, ki je, kot je povedala gospa Žnidaršič, zaključna prireditev v sklopu praznovanj šestdesetletnice vrnitve izgnancev nazaj v Slovenijo, nazaj v domovino.

Klikni za povečavoTežko si je predstavljati danes, ko živimo v miru in v urejenih razmerah, kaj se je takrat dogajalo, kakšni so bili vaši občutki. To je bilo kot najhujša nočna mora, da ponoči potrkajo na vrata ne prijatelji, ampak sovražniki, ljudje brez človeškega odnosa, brez sočutja in izselijo cele družine, jih naložijo na vlake in odpeljejo v tuje kraje in jih ne obravnavajo kot ljudi. Če se vživimo v takšno situacijo, in vi ste jo preživeli, potem moramo priznati, da je bilo to zelo hudo doživetje, veliko trpljenje. Doživetje, ki je pustilo sledove, in vidim, da je v vas vzbudilo tudi občutek medsebojne povezanosti. Ta huda izkušnja vas je povezala in še po toliko letih vas tako močno veže med seboj, da vzdržujete tradicijo srečevanja, spominjanja na tiste hude čase in opozarjanja vseh drugih ljudi, da se kaj takšnega ne sme več zgoditi. To je tudi osnovno sporočilo današnje razstave. Med ljudmi v civiliziranih družbah, državah mora veljati nek odnos medsebojnega spoštovanja, občutek medsebojne povezanosti in takšni dogodki, takšna dejanja, kot so se zgodila takrat, seveda nikakor ne sodijo v takšno družbo.

Klikni za povečavoŽalostno je, da se v svetu tudi danes dogaja še marsikaj tragičnega. Da tudi še danes vidimo genocide, ko celi narodi zapuščajo svoje domove in se leta in leta ne morejo vrniti. To včasih izgleda daleč od nas, vendar če pomislimo, da se je to dogajalo tukaj v Sloveniji in tudi v Evropi, vse skupaj ni tako daleč od nas, vse skupaj ni tako abstraktno, nekje, kjer nas ne more doseči. Takšne stvari se lahko vedno zgodijo in zato si moramo prizadevati v naših odnosih, v izgradnji naših držav, v izgradnji naše skupnosti, tudi skupno Evropo gradimo zato, da se takšne stvari ne bi več dogajale. Evropska unija je nastala ravno zato, da bi v prihodnosti preprečili tako strahotne dogodke, ki so se v Evropi zgodili v dvajsetem stoletju, tako v prvi kot v drugi svetovni vojni. In da bi vzpostavili takšno družbo, takšne medsebojne odnose, ki bi temeljili na medsebojnem spoštovanju, upoštevanju pravic vsakega posameznika, upoštevanju pravic manjšin, enakopravnosti ljudi in manjšin z večinami. Takšno prihodnost želimo in jo gradimo. Vaše sporočilo pri tem je pomembno. Ste žive priče dogajanj, trpljenja, opomin za prihodnost.

V želji in upanju, da se vaša izkušnja ne bi nikoli več ponovila, zaključujem ta svoj današnji nastop in vesel sem, da ste me povabili, da lahko otvorim vašo razstavo.