Urad predsednika Republike Slovenije > Tiskovno središče
Pogovor predsednika republike za Radio Slovenija
Ljubljana, 12/17/2004 | intervju
S predsednikom republike dr. Janezom Drnovškom se je o aktualnih temah pogovarjal novinar Bojan Veselinovič. (neavtoriziran zapis)
NOVINAR:
Gospod predsednik, gospod Janez Drnovšek, to je vaš prvi novinarski pogovor po decembrski izvolitvi vlade z Janezom Janšo na čelu. Verjetno je še prezgodaj za kakršne koli ocene, ampak glede na to, da je Slovenija pred pomembnimi stvarmi v prihodnjem letu, pa tudi v letih, ki bodo sledila letu 2005, kaj je vaš temeljni napotek vladi; lotiti se kakega gospodarskega akutnega vprašanja, ali je kakšno od političnih vprašanj tisto, ki bi moralo biti prvo na seznamu?
Dr. Janez Drnovšek:
Najprej bi dejal, da je sama zamenjava vlade potekala v dokaj mirnem in konstruktivnem ozračju. To ocenjujem za pozitivno. Navsezadnje je tokrat prvič prišlo do tako resne politične menjave, verjetno za daljši čas, morda za nekaj mesecev kot prej. Verjetno je bilo nekaj negotovosti, kako bo ta menjava izpadla. Ampak pokazalo se je, da je Slovenija že zrela demokratična država. Zamenjava vlade po volitvah se je izpeljala povsem normalno, mirno. Sedaj je na potezi nova vlada, da začne z delom. Veliko je izzivov za naprej. Sedaj se mora sama dobro orientirati. Rekel bi, da bo v gospodarstvu treba delati v smeri, ki je bila tudi že prej začrtana, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. Vsi iščemo neko dodatno konkurenčnost, uspešnost v gospodarstvu. In to je izjemno zahteven projekt. Želimo več znanja, tudi to povezati z izobraževanjem, skratka, to čemur v Evropi pravimo lizbonski proces, to bo vlada morala na čim boljši način prenesti v slovenski prostor. To je velik sklop, ki ga bo treba uskladiti z drugim, to so socialni odnosi, socialna mreža, socialna solidarnost. In vemo, da je za vsako vlado vedno ravno to največji problem, kako uskladiti uspešnost in pa socialno solidarnost, da bi imeli eno in drugo na dovolj visokem nivoju, da bi lahko nadaljevali z dolgoročnim vzdržnim razvojem. Ta izziv je sedaj pred to vlado in je zelo zahteven. Upam, da bo uspešna. Dal pa bi ji še eno priporočilo, tisto, kar sem poizkušal že pri prejšnji vladi. Namreč, v Sloveniji je nujno treba zmanjšati vse birokratske komplikacije, administriranja. Nekako že kar postaja pravilo, da je v Sloveniji težko izvesti nek projekt, začeti gospodarsko dejavnost, uspeti z inovacijo, prebiti se skozi birokracijo. To velja tako za državljane in državljanke kot tudi za podjetja. Upam, da bo pri tem odpiranju birokratskega prostora ta vlada uspešna.
NOVINAR:
Če v nadaljevanju za hip ostanemo pri povsem aktualnem vprašanju, bruseljskem dogajanju. Evropska unija je očitno pred novo širitvijo z Romunijo in Bolgarijo. Zagotovo pa bo v svetu predvsem odmevna odločitev o pogajanjih s Turčijo. Evropska unija po Helsinški obljubi Turčiji leta 1999, da bo dobila status kandidatke, in po bruseljski zavezi izpred dveh let, da bo do konca tega leta padla odločitev o datumu začetka pogajanj z njo, lahko stori edinole tisto, kar pravi, kot kaže tudi bo, določi datum začetka pogajanj in ne predvidi konca pogajanj. To je verjetno korak v izogib islamskemu radikalizmu, ki bi lahko bil odziv na drugačno odločitev, verjetno pa pomeni tudi težave v samih državah članicah. Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Francija, to so vse države, kjer je opozicija proti, vlada pa za. Lahko to sproži kakšen plaz denimo referendumov v zvezi z evropsko ustavno pogodbo?
Dr. Drnovšek:
Evropska unija je v zelo kočljivi situaciji. Odločitev Turčija za ali proti je zelo daljnosežna odločitev in po svoje imata obe strani prav. Tisti, ki pravijo, češ, če bomo priključili Turčijo, bo Evropa postala že preveč heterogena, preširoka, bo izgubila svojo identiteto in Evrope ne bo mogoče razviti v neko resnično integracijo. Po drugi strani pa imajo morda še bolj prav tisti, ki pravijo, da je vključitev Turčije izjemno pomemben projekt, na samo za Evropo, ampak za ves svet. Po eni strani je bila obljuba Turčiji že dana pred leti; če bi jo sedaj vzeli nazaj, bi s tem zelo negativno vplivali na reformne procese, ki jih Turčija že izvaja in so zelo pozitivni. Turčija je v mednarodnem prostoru zelo konstruktivna. Mislim, da je to treba resno upoštevati, navsezadnje dana beseda velja povsod nekaj in mora veljati tudi v Evropski uniji. Hkrati pa lahko pomeni uspešna vključitev Turčije resnično neko ravnotežje, iskanje ravnotežja z islamskim svetom, zmernim islamom. Dokazati, da je mogoče povezati zahodne vrednote tudi z islamom, da ni nujno, da sta v medsebojnem spopadu, ampak da lahko sobivata. Evropska unija lahko to pokaže na tem primeru, da se Turčija uspešno vključi v to integracijo, da je uspešna ne samo gospodarsko, ampak tudi politično, da spoštuje, sprejme zahodne vrednote in to bi bil lahko zgled tudi za druge države srednjega vzhoda, za zmerne islamske države. To pa je za prihodnost ne samo Evrope, ampak tudi človeštva izjemno pomembno. To se pravzaprav te dni oziroma zadnje mesece tehta v Evropi in očitno bo prevagala odločitev, Turčija da, s ciljem polnopravnega članstva, toda pod pogoji. Turčija mora resnično izpeljati vse politične reforme, tako da bo sprejemala evropske standarde, ne samo na papirju. Nekatere države si bodo pridržale pravico referenduma tudi o tem. Nekateri opozarjajo, da to lahko vpliva na odločitev o evropski ustavni pogodbi, češ, da bo še težje na referendumih spraviti skozi evropsko ustavno pogodbo, če bo hkrati obremenjena z vstopom Turčije, ker se enostavno preveč nalaga v odločitev Evropejcem.
NOVINAR:
Za Slovenijo je verjetno še bolj zanimiva zgodba s Hrvaško. Hrvaški se obeta pomladanska določitev datuma za začetek pogajanj, v prihodnjem letu namreč. Vas sprašujem za oceno. Ima po vaši presoji možnosti, da ujame Romunijo in Bolgarijo v širitvenem koraku leta 2007?
Dr. Drnovšek:
To bi bilo zelo težko. Hrvaška bo začela s pogajanji drugo leto, to je očitno. Ampak da bi dohitela Romunijo in Bolgarijo, ki sta že zaključili pogajanja vseh poglavij, to si zelo težko predstavljam. To bi bilo mogoče le v primeru, če bi Evropska unija zavestno ustavila proces vključitve Bolgarije in Romunije in bi vsi skupaj čakali na Hrvaško. Tako je dosti bolj verjetno, da bo šla Hrvaška svojo pot, da se bo začela pogajati od poglavja do poglavja, tako kot smo delali tudi mi in da bo to trajalo nekaj let. Tako kot pri vseh dosedanjih kandidatkah.
NOVINAR:
Del slovenske politike je v minulem obdobju stavil na to, da bi morali v takem položaju zaigrati na karto, recimo temu kar tako, izsiljevanja v odnosu do Hrvaške, vi ste temu večkrat odločno nasprotovali. Vendar je dejstvo, da bo od začetka pogajanj Hrvaške z Brusljem vse manj časa, da bi ta odprta vprašanja rešili; zaradi tega, ker Bruselj ne bo hotel imeti v svoji združbi dveh članic z odprtimi vprašanji, tudi mejnim. Kaj je vaša receptura tudi za slovensko politiko, vztrajanje na sporazumu Drnovšek – Račan?
Dr. Drnovšek:
Izsiljevanje res ni evropska politika, v Evropi to ni sprejemljivo. Tisti, ki to počne, sploh če to počne zelo očitno, sam sebi napravi več škode kot tistemu, ki naj bi ga izsiljeval, tako da ... Obstajajo seveda drugi elementi nekega objektivnega pritiska, da se problemi rešujejo. Tu je odprt problem, mejni problem med Slovenijo in Hrvaško. In treba ga bo rešiti. Še vedno sem prepričan, da je bil sporazum, ki sva ga sklenila s premierom Račanom, uravnotežen kompromis in da je težko najti boljšega. Tako da obe vladi se bosta nekje s tem determinirani, da nek tak kompromis že obstaja. Problem je samo v tem, da je bilo na hrvaški strani izrečenih toliko besed proti temu sporazumu, da bodo najbrž imeli politiki težave s tem, kako se bodo od tega umaknili in ga na koncu le sprejeli, torej težave s svojo verodostojnostjo. Ne bi želel prejudicirati odločitve, naša nova vlada ima sedaj nek nov prostor, lahko poskuša na nov način reševati ta vprašanja. Pred sabo ima možnost ali dograditve, zaključitve tega sporazuma ali pa na koncu mednarodno arbitražo, če to ne bi šlo. Seveda je tudi mednarodna arbitraža kar zahtevna. Vemo že nekaj časa, da sta to ti dve možnosti, ki sta na razpolago. Mislim, da lahko vsekakor do polnopravnega članstva Hrvaške to zaključimo.
NOVINAR:
Se nadejate, da bo to končano do takrat?
Dr. Drnovšek:
Prepričan nisem, prepričan ne morem biti, vendar možnosti za to so dobre, realne. V takšnih zadevah ne moreš biti nikoli prepričan, ker se politika včasih ujame v različne iracionalne blokade, potem ne more ne naprej ne nazaj in obstane na mestu. Navsezadnje je tudi v sami Evropski uniji še nekaj takih točk, ki so ostale nerešene, kljub temu da države sicer uspešno sobivajo v Evropski uniji; npr. Španija in Velika Britanija se ves čas pogovarjata okrog Gibraltarja in tudi še druge države imajo tu in tam kakšen problem.
NOVINAR:
Je pa vaša presoja, če vas prav razumem, da je nesposobnost dogovora lahko prej breme za Hrvaško, ki čaka na vstop, kot za Slovenijo, ki je že v Evropski uniji?
Dr. Drnovšek:
To vsekakor, ker Hrvaški bi zelo koristilo, Hrvaška bi veliko pridobila tudi v svoji kandidaturi in nasploh na ugledu, če bi bila sposobna razrešiti to vprašanje. Mislim, da bi to naletelo na izjemno dober odziv pri vseh članicah Evropske unije, tudi Nata, kamor želi Hrvaška priti. Slovenija je že tu, je v Evropski uniji in Natu, Hrvaška tja šele prihaja. S tega vidika bi ji uspešna rešitev nekega pomembnega problema lahko koristila.
NOVINAR:
Gospod Drnovšek, dovolite še nekaj vprašanj po jesenskih volitvah, po decembrski izvolitvi vlade. Vem, da se politikom takšnih vprašanj, kot bo naslednje, ponavadi ne postavlja oziroma ne dajo jasnega odgovora, ampak vendarle, vam je bilo že pred volilno nedeljo morda jasno, da bo prišlo do političnega zasuka na letošnjih parlamentarnih volitvah?
Dr. Drnovšek:
No, da bi mi bilo jasno, je težko reči. Ni me pa presenetilo, ker je bilo to nekako v zraku, dalo se je to že malo čutiti v razpoloženju ljudi, v takratnih reakcijah. Vsekakor me ni presenetilo.
NOVINAR:
Dejstvo je, da so se za razliko od prejšnjih volitev, se mi zdi, vse pomembne stvari zgodile pred začetkom volilne kampanje, od vstopa v Evropsko unijo do vstopa v Nato, do vprašanja izbrisanih. V sami volilni kampanji že spet nismo bili priča spopadu argumentov ampak osebnosti. Zdajšnja opozicija, se mi zdi, da je povsem podcenila personifikacijo politike kot temeljnega vodila, po katerem se ravna volilno telo. Kaj je vaš napotek zdajšnji opoziciji, da se pobere?
Dr. Drnovšek:
To je pravzaprav težko reči. Vsaka stranka se potem skuša pobrati, konsolidirati, urediti svoje vrste, resno oceniti, zakaj je izgubila volitve. Takšna resna ocena se mi že pomembna.
NOVINAR:
Jo pogrešate ali ste jo zasledili?
Dr. Drnovšek:
Ne bi se želel preveč mešati v odnose ene stranke. Zdi se mi, da je zelo pomembno, da je neka objektivna ocena, kakšni so razlogi za poraz. Če ni realne ocene, je že izhodišče za naprej slabo. In tudi ni dobro iskati krivde povsod drugod in ne pri sebi. To se mi vedno zdi kot nujno izhodišče, da se začne neka nova pot, sicer gre lahko spet v napačno smer. No, ampak življenje gre naprej in tudi takšna situacija ima svojo prednost. Takšna menjava prinese novo izkušnjo in morda bo na koncu iz tega nastala neka nova kvaliteta.
NOVINAR:
Glede personifikacije politike, tudi vi ste o tem že večkrat govorili, tudi zdaj prikimavate, naj povem poslušalcem, se pa strinjate. Ali s tega vidika lahko zdaj s časovne distance ocenite vašo potezo, ki je privedla do premierstva Antona Ropa po vašem prehodu na funkcijo predsednika republike? Zato da bo odgovor morda lažji, je sploh bila kakšna alternativa?
Dr. Drnovšek:
No, to je spet neko vprašanje, na katerega težko odgovarjam s sedanje pozicije. Nasploh v politiki osebnosti igrajo pomembno vlogo, sami rezultati in analize kažejo na to. Ljudje se velikokrat ob volitvah odločajo o tem, kdo vodi stranko, kakšna oseba je, koliko lahko zaupajo nekemu človeku. To lahko zelo pomembno vpliva, to se je kazalo. Seveda pa je, če mislite na situacijo v LDS ob tej zamenjavi, kadar nekdo dolgo časa, kot pravijo, sorazmerno uspešno vodi stranko in vlado, vedno problem zamenjave. Ne samo v LDS, tudi drugod po svetu. Videli smo situacije, da je kar nekaj časa trajalo, preden je takšna stranka prišla do vodje, ki so ga ljudje na tak način sprejeli. To je po svoje tudi razumljivo, ker je potrebno nekaj časa, da se ustvari zaupanje. Vse skupaj tudi velikokrat ni povsem racionalno, da bi se dalo racionalno razložiti. Zdi se mi, da je v politiki zelo pomembno zaupanje, temeljno zaupanje, ki ga imajo ljudje do nekoga, ki mu zaupajo vodenje države. Pri tem se mi zdi, da je lahko osebnost človeka, karakter pomembnejši kot samo strokovno znanje, ker se bo tak človek moral odločati v zelo kočljivih situacijah. In zdi se mi, da je neka osebnostna integriteta, sem spada tudi poštenje, to, da drži besedo, da se lahko nanj zanesejo, da ne izgubi živcev v nekih kritičnih situacijah, to se mi zdijo precej pomembne kvalitete za vodjo ali vlade ali stranke.
NOVINAR:
Lahko poveste še na primeru vprašanja umika države iz gospodarstva, kar bo eno ključnih vprašanj prihodnjega obdobja, ali bomo priče bolj pogostim spopadom med opozicijo in vlado v parlamentu, ali glede na to, da se okrog tega vprašanja krešejo mnenja že v sami vladi, lahko že tudi prehudim kompromisom v vladi sami in s tem lahko tudi do škodljivih posledic, ki bi lahko privedle do privatizacije zaradi privatizacije.
Dr. Drnovšek:
Rekel bi, pustimo vladi čas. Vlada se je šele oblikovala in nekatere svoje cilje je zapisala v koalicijsko pogodbo. Ne bi želel dajati nobenih ocen. Sedanja vlada je zmagala na volitvah, zdaj se je oblikovala in naj pokaže, kaj zmore. Ni preveč primerno ocenjevati jo vnaprej.
NOVINAR:
Se pa verjetno strinjate, vprašanje umika države iz gospodarstva je eno temeljnih vprašanj, ko gre za tempo, načine porabe kupnine tudi in iskanje konec koncev kupca, pri čemer je zelo pomembno, odkod prihaja kupec posameznih delov ali javnega sektorja ali pa bančnega sistema, če hočete. V tem smislu je bilo to vprašanje postavljeno.
Dr. Drnovšek:
Te dileme so bile prisotne že v preteklosti. Včasih sem že povedal svoje mnenje, da država ni vedno najboljši gospodar. Težko je pričakovati, da se bo država obnašala kot podjetnik. Država mora skrbeti za zakonodajo, socialno mrežo, korektive, medtem ko je samo podjetništvo, borba na trgu stvar poslovnih subjektov, to so podjetja in tu se praviloma zasebni sektor bolje znajde. Čeprav so tudi izjeme tu in tam, ampak to so izjeme, ko so državna podjetja tudi konkurenčno zelo uspešna na takšnem trgu. Orientacija, da je treba državo umakniti povsod tam, kjer se to da in je to smiselno, je bila prisotna že prej in smo jo imeli že v prejšnjih vladah, tudi tistih, ki sem jih jaz vodil. Seveda je treba najti pravo mero in čas, kdaj in kako. To je stvar okoliščin, ki se morajo iziti. Včasih ni smiselno iti v takšno prodajo in privatizacijo, ker so morda zunanji pogoji slabi, morda je bolje počakati ali niso pravi partnerji na razpolago. Vzroki so različni. Predvidevam, da bo tudi sedanja vlada najbrž to tako ocenjevala in reagirala glede na okoliščine.
NOVINAR:
Bo pa eno od temeljnih sider vse na ekonomskem polju podrediti vstopu v evropsko monetarno unijo?
Dr. Drnovšek:
Vsekakor, to je cilj in mislim, da so tu stvari pravilno usmerjene in dobro tečejo. Slovenija je na poti, da bo izpolnila kriterije. Tako da je to vsekakor imperativ za makroekonomsko politiko. Denarna politika Centralne banke to spremlja in vlada, državna politika bo to spremljala s svojimi politikami.
NOVINAR:
Hvala za ta pogovor.
Dr. Drnovšek:
Hvala tudi vam.