| |
 |
| |
Milan Kučan kot otrok |
Milan Kučan se je rodil leta 1941 v prekmurski vasi Križevci, tik ob slovensko - madžarski meji, kjer je po drugi svetovni vojni zrasla visoka žična ograja Varšavskega pakta vzdolž meje z nekdanjo socialistično Jugoslavijo. Odraščal je v protestantskem okolju v sedemčlanski učiteljski družini. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Prekmurju. Diplomiral je na pravni fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1964.
Politično je deloval že med študijem, predvsem v slovenski mladinski organizaciji. Leta 1968 je postal njen predsednik, nato pa ga je udejstvovanje na političnem polju privedlo v Zvezo komunistov Slovenije ter zatem v Socialistično zvezo delovnega ljudstva, takratne krovne organizacije političnih in civilnih združenj in društev. Leta 1973 je postal sekretar Socialistične zveze, leta 1978 pa predsednik Skupščine Republike Slovenije.
Milan Kučan kot predsednik skupščine leta 1978 (foto: Joco Žnidaršič)
V letih med 1982 in 1986 je delal v Beogradu, glavnem mestu nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, kot slovenski predstavnik v predsedstvu Zveze komunistov Jugoslavije. V tem obdobju se je kot član komisij podrobneje ukvarjal z vprašanji političnega sistema ter z ustavnimi vidiki mednacionalnih odnosov, posebej Srbije in njenih avtonomnih pokrajin Kosova in Vojvodine.
V Slovenijo se je vrnil leta 1986 ter postal in ostal ena osrednjih političnih osebnosti Slovenije. V desetih letih političnega pluralizma je po vseh anketah javnega mnenja veljal za najbolj verodostojno politično osebnost v Sloveniji in za enega najpopularnejši Slovencev, visok ugled in spoštovanje med Slovenci pa uživa tudi po decembru 2002, ko se je končal njegov drugi mandat predsednika samostojne države Slovenije.
Ko je leta 1986 postal vodja slovenske Zveze komunistov, se je zavzel za odprt politični dialog in dal besedo državljanom Slovenije, da bo storil vse za širitev prostora političnih svoboščin in za spoštovanje človekovega dostojanstva. Dve leti zatem je v Sloveniji zaživela slovenska politična pomlad s številnimi organizacijami različnih političnih orientacij, tuji komentatorji pa so Slovenijo opisovali kot otok politične svobode nekdanjega političnega Vzhoda. O viziji stranke, ki jo je vodil Milan Kučan, govori geslo njenega kongresa leta 1989 »Evropa zdaj!«.
Zadnji kongres ZKS (foto: Joco Žnidaršič)
Milan Kučan je v takratni jugoslovanski državi vztrajno dvigoval svoj glas proti političnim tokovom, ki so državo vodili v izredna stanja in v krvavo vojno. Dvigoval je svoj glas proti nedemokratičnosti, proti nacionalni neenakopravnosti, proti teptanju človekovih pravic in pravic manjšin. Zavzemal se je za ločitev takrat monopolne partije od države, za njen sestop iz oblasti oz. za verifikacijo njene legitimnosti na volitvah.
Ko je nekdanja Jugoslavija zašla v slepo ulico in je postajala nevarno žarišče za mir in varnost njenih narodov in Evrope, je kot zavzet zagovornik nenasilnih rešitev iskal poti za sožitje in mir med jugoslovanskimi narodi na osnovi pravice narodov do samoodločbe, ki je bila temelj odnosov med narodi Jugoslavije že v osvobodilnem boju med drugo svetovno vojno. V prepričanju, da so najvišja vrednota življenja ljudi, njihovo dostojanstvo in njihove pravice, je Kučan nasprotoval nasilnemu ohranjanju nekdanje Jugoslavije in se zavzemal za nadzorovan proces mirnega, nenasilnega razdruževanja ter za sobivanje narodov nekdanje Jugoslavije na novih, drugačnih osnovah.
Aprila 1990 je bil na prvih demokratičnih neposrednih večstrankarskih volitvah izvoljen za predsednika predsedstva republike Slovenije, kolektivnega organa takrat še republike socialistične Jugoslavije. Kot predsednik predsedstva si je prizadeval za Slovenijo kot državljansko državo, ki je nacionalno prepoznavna. Opredelil se je za nestrankarsko delovanje, si prizadeval za čim večje soglasje med političnimi silami in deloval za nacionalno spravo. Decembra istega leta, ko so se Slovenci na referendumu odločali za državno osamosvojitev in za razdružitev od Jugoslavije, so bili neomajno enotni. Za samostojno Slovenijo se je odločilo 88,2 % od skupaj 93% državljanov, ki so se udeležili referenduma.
»Danes so dovoljene sanje. Jutri je nov dan,« so znamenite besede Milana Kučana, ko je na slavnostni večer junija 1991 Slovenija proslavila samostojnost in so Slovenci uresničili sen o lastni državi, na ulicah pa so se že pomikali tanki jugoslovanske armade, ki je začela agresijo na Slovenijo.
Milan Kučan ob razglasitvi samostojnosti 26.6.1991
Milan Kučan je vodil Slovenijo, ko se je uspešno ubranila pred agresijo Jugoslovanske armade in ko se je julija istega leta uspešno pogodila za mir. Bil je predstavnik Slovenije na mirovni konferenci o nekdanji Jugoslaviji (jesen 1991), ki je potrdila pravico jugoslovanskih narodov do samoodločbe s stališčem, da je nekdanja skupna država razpadla in lahko njene nekdanje republike svobodno odločajo o svoji državnopravni prihodnosti. Vodil je delegacijo Slovenije, ko je leta 1992 postala članica Organizacije združenih narodov. Vodil je Slovenijo tudi po spremembi slovenske ustave, v obdobju 1992 - 2002, kot predsednik republike. Na prvih neposrednih volitvah v samostojni Sloveniji leta 1992 je bil izvoljen na državljanski listi s 64% glasov v prvem krogu in potem ponovno leta 1997, prav tako na državljanski listi s 55,54% glasov v prvem krogu.
V obdobju predsednikovanja Milana Kučana je Slovenija uspešno izpeljala procese tranzicije ter prilagoditve sodobnim procesom in standardom evroatlantskih integracij. Uvrstila se je v skupino držav z visoko stopnjo človekovega razvoja. Leta 2000 je med 173 državami zasedla 29. mesto po indeksih Razvojnega programa OZN. Spomladi 2003 je uspešno izpeljala tudi referenduma za vstop Slovenije v Evropsko unijo in v Nato in tako uresničila cilje, ki si jih je zastavila ob osamosvojitvi. Tudi po ekonomskih kriterijih je veljala za najuspešnejšo kandidatko oziroma novo članico Evropske unije.
Značilnosti političnega delovanja Milana Kučana so analitska sposobnost, trezna politična stališča, tenkočuten občutek za pravice posameznika in manjšin ter brezmejna vztrajnost v iskanju zaveznikov za mirno in sporazumno reševanje družbenih vprašanj. Odločno je deloval za mirno, stabilno in uspešno pot osamosvojitve Slovenije in njen ugled, pa tudi za umiritev razmer na prostoru nekdanje Jugoslavije. Ko je Slovenija v devetdesetih letih doživljala vzpon, je v drugih delih nekdanje jugoslovanske federacije divjala vojna. Milan Kučan je v teh letih negoval odnose z vsemi političnimi silami, ki so se zavzemale za mir in sožitje narodov tega območja in jim pomagal pri njihovih prizadevanjih. Milan Kučan verjame, da si Evropa zaradi prihodnosti človeške civilizacije ne more privoščiti delitev, ki jih je poznala v preteklosti, in da si mora zato aktivno prizadevati za trdne vezi tudi z jugovzhodom Evrope.
Predsedniki Havel, Gönez in Kučan pred portretom Ernesta Hemingwaya (foto: Joco Žnidaršič)
V prepričanju, da nove razmere globaliziranega sveta terjajo nov, poglobljen politični premislek in čvrsto etično orientacijo, če si želi človeštvo zagotoviti sožitje in ravnotežje planeta, je Milan Kučan skupaj s somišljeniki leta 2002 ustanovil Mednarodni etični kolegij / Collegium International/ in postal njegov sopredsednik skupaj z nekdanjim francoskim premierom Michelom Rochardom. Kolegij združuje mislece, znanstvenike, politike in državnike, ki oblikuje stališča do aktualnih vprašanj. Od leta 2004 vodi Forum 21, neprofitno ustanovo civilne družbe v Sloveniji, ki želi s skupnimi premišljanji o dolgoročnih družbenih procesih prispevati k osnovam za kompetentno razvojno izbiro. Novembra 2004 je postal član Madridskega kluba, združenja nekdanjih predsednikov in premierov demokratičnih držav, ki se aktivno vključuje v prizadevanja mednarodne skupnosti za krepitev demokratičnih modelov in praks v svetu. Je tudi član Balkanskega političnega kluba pod vodstvom nekdanjega predsednika Bolgarije Zhelyu Zheleva, član mednarodnega upravnega odbora Mirovnega inštituta Simona Peresa ter član Russelovega sodišča za Palestino.
Milan Kučan je nosilec številnih najvišjih odlikovanj in priznanj. Med drugim je nosilec odlikovanja »Zlati častni znak svobode Republike Slovenije«, s katerim ga je odlikoval predsednik republike Slovenije dr. Janez Drnovšek, in »Viteza reda Papeža Pija«, s katerim ga je odlikoval papež Janez Pavel II. Posebej je ponosen tudi na priznanja manjšinskih skupin kot sta »Zlato kolo« Romov iz Berlina ter »Odličje Slovenske kulturno-gospodarske zveze«, slovenske manjšinske organizacije iz Italije, saj imajo priznanja manjšin za vsakega državnika nedvomno poseben pomen. Na Dan Evrope, ko Ljubljana praznuje obletnico osvoboditve Ljubljane v drugi svetovni vojni, 9. maja 2007, je mesto Ljubljana Milana Kučana razglasilo za svojega častnega občana. Istega leta, septembra 2007 je Milana Kučana Mednarodna liga humanistov razglasila za »Državnika - humanista 21. stoletja«.
Oktober 2007