Milan Kučan [na prvo stran]

Biografija
Novinarsko središče
Politična misel
Pisarna
Povezave
   

 

Intervjuji in izjave
seznam    

O izidu francoskega referenduma o ustavni pogodbi za tednik La Vie
Ljubljana, 30. maja 2004

 


Vprašanje: Kakšni so vaši prvi odzivi na rezultat včerajšnjega referenduma v Franciji, ki je gladko zavrnil evropsko ustavo?
Kučan: Izid referenduma je nesrečno sporočilo za vse podpornike ideje o evropskem združevanju, je nesrečno sporočilo za Francoze, za Evropo in tudi za svet. Predvsem pa bo potrebno na novo premisliti ne samo proces nadaljnje širitve Evropske unije, ampak tudi njeno vsebino, načela in vrednote, na katerih se Evropa povezuje, vključno s samo idejo evropskega združevanja, ki vendarle ne more biti zgolj cost-benefit analiza v smislu, kaj dobim in kaj zgubim.

Vprašanje: Kako je danes zjutraj odzvalo javno mnenje v Sloveniji na ta izid, zlasti časopisi
Kučan: Slovensko javno mnenje še ni dojelo povsem posledic francoskega ne. Takšni približno so tudi komentarji, ki v glavnem izražajo zaskrbljenost.
Seveda se sprašujejo tudi o vzrokih za ta francoski ne. Sam mislim, da vzroki niso enoznačni. Na eni strani so specifični notranje francoski, na drugi strani pa tisti, ki zadevajo vse nas v Evropski uniji in naše skupne dileme.
Francoski razlogi so v glavnem v razdvojenosti francoske politike, ki je vprašanje referenduma spremenila v izrazito notranjepolitično francosko vprašanje. Še posebej je za mene presenetljivo, da so se razdelili tudi francoski socialisti in referendum uporabili za notranje strankarsko merjenje moči. Pri čemer so spregledali , da je ideja evropske integracije v veliki meri naslonjena prav na vrednote socialne države ter da je imelo francosko gospodarstvo in s tem tudi francosko delavstvo največ koristi od dosedanjega procesa širitve. Razlogi, ki so nam vsem skupni, pa je negotovost pred izzivi globalizacije. To so vprašanja za zdaj brez odgovorov o tem, kakšna je vloga Evrope v globalnem svetu, kakšno vlogo, kakšen vpliv in kakšno odgovornost želi imeti Evropa, vprašanja o tem, kako iz neprostovoljne skupnosti v riziku, ki ga nosi svet, ustvariti zavestno skupnost ljudi povezanih v skupni usodi, na katero je mogoče imeti vpliv.
Tretji razlog pa so vprašanja, povezana s širitvijo Evropske unije. Moje prepričanje namreč je, da je bila napaka, da se je EU z zadnjo širitvijo odločila za t.i.veliki pok, za big bang, namesto da bi se širila postopoma, tako kot države dejansko izpolnjujejo pogoje . Postopnost bi ljudi in države navajala na življenje v čedalje širši skupnosti. Tako pa je ta velika širitev prinesla negotovost, politika ni odgovarjala na vprašanja ljudji na način, da bi negotovost odpravljala, pač pa jo je dostikrat tudi sama povečevala.

Vprašanje: Kako vi vidite, g. predsednik, bližnjo prihodnost Evrope? Kaj se bo v Evropi dogajalo v naslednjih mesecih? Ali je Evropa sedaj v okvari?
Kučan: Bilo bi slabo, če bi se postavili na takšno stališče. Seveda pa bi bilo tudi slabo, če bi se delali, kot da se ni zgodilo nič. Zgodila se je zelo resna stvar. Morali pa bi jo razumeti predvsem kot priložnost. Najprej kot priložnost za francosko politiko, da razmisli o svojem ravnanju, da razmisli o položaju Francije v Evropski uniji in o prihodnosti Evropske unije. To je priložnost, da razmisli o vplivu in odgovornosti Francije v svetu. Hkrati pa je to priložnost za vse nas v Evropski uniji, da razmislimo o svojih ravnanjih. Napačno bi bilo namreč vso odgovornost ali krivdo zvaliti na Francijo. To, kar se je zgodilo Franciji, bi se lahko zgodilo še marsikje drugje, če bi ustavno pogodbo sprejemali z referendumom. Kajti vprašanja, ki si jih zastavljamo Evropejci, so zelo podobna, ne glede na to, za katero državo gre, zlasti vprašanja o prihodnosti evropskega koncepta socialne države. Pri tem ne gre samo za razkorak med politično elito in državljani, ampak gre tudi za velike razlike znotraj politične elite, kar se nujno odraža v razpoloženju državljanov. Še zlasti pa bi bilo napačno, če bi sprejeli tezo o tem, da je zdaj konec francosko-nemškega zavezništva, ki je bilo vendarle temeljna os evropske integracije. Če vprašate mene, mislim, da je pred nami obdobje trdega dela tako v Franciji kot v celotni Evropski uniji. Obdobje velikega izziva in velike priložnosti.

 

 

seznam   na vrh