Izjava v zvezi s komentarji zunanjega ministra o spominskih zapisih Piera Fassina
Mladina, 23. oktober 2003
"Obdobje, ki ga v svoji knjigi opisuje Piero Fassino, tudi če pustim ob strani vprašanje natančnosti spominskega zapisa, je bilo obdobje iskanja podpore v svetu za slovenska hotenja in za razumevanje slovenskih stališč o jugoslovanski krizi in njenem razpletu, kot ga je ponujala Slovenija. V takratnem slovenskem vodstvu je obstajal dogovor, da se izkoristijo vse poti, ki jih je kdor koli imel na razpolago, da do ključnih mednarodnih dejavnikov pride slovenska resnica in se pridobi podpora za mednarodno priznanje Slovenije. Znano je, da je veliko zadržanost izražala zlasti evropska levica. Moje stališče v razgovorih s predstavniki te levice, ne samo s Fassinom, je bilo, da tako pomembna odločitev, kot je priznanje neodvisnosti nekdanjih jugoslovanskih republik, ne more biti stvar samo enega pola evropskega političnega spektra. To odločitvam ne bi dalo potrebne verodostojnosti. Toliko bolj, ker je bil vsaj v Sloveniji glede osamosvojitve dosežen in tudi uveljavljen politični konsens vseh takratnih političnih sil. O mojih stikih in pogovorih sem poročal takratnemu političnemu vodstvu, tudi takratnemu zunanjemu ministru, s katerim sem v tistem času intenzivno in dobro sodeloval. Rezultat takratnih skupnih naporov za mednarodno priznanje Slovenije je slovenski javnosti znan. Sam ne vidim nikakršne smiselne povezave med takratnimi osamosvojitvenimi dejanji in težavami, ki jih ima sedaj zunanji minister s pravosodjem."
Milan Kučan