Milan Kučan [na prvo stran]

Biografija
Novinarsko središče
Politična misel
Pisarna
Povezave
   

 

Intervjuji in izjave
seznam    

Ne dovolijo, da bi se umaknil iz politike
Žurnal, 23. juluj 2004

 


Milan Kučan v pogovoru z urednikom Žurlana o svoji vlogi v politiki, o razlikah med strankami, o Forumu 21 in o mladi generaciji, ki bo morala počasi prevzeti odgovornost

=====================

Kako ste kaj, gospod predsednik?
Dobro, hvala.

Vas moti, če vas naslavljajo z bivšim predsednikom?
Ne. Sploh nimam rad naslavljanja. Najraje vidim, če mi kdo reče kar Milan.

Včasih je malo zmede, saj se soočamo s situacijo, ki je za nas nova, imamo enega bivšega predsednika – in to ste vi...
Bil sem prvi predsednik države in sem zato pač tudi prvi bivši predsednik. Standardi se postavljajo glede na tistega, ki je prvi. Tradicije ni, vzori so iz tujine.

Pa ste osebno zadovoljni s svojim položajem, statusom, ki vam ga je namenila država?
Sem. Vprašanje je, kako bodo s tem zadovoljni tisti, ki pridejo za mano.

Dajete vtis skromnega človeka.
Mislim, da to ni samo vtis.

V slovenski politiki kakšne pretirane skromnosti ni videti.
Od nekdaj sem navajen, da je davkoplačevalski denar, včasih smo rekli družbeni denar, ki je povezan z opravljanjem kakšne politične ali državne funkcije, treba koristiti zelo odgovorno. To ne morejo biti samo besede, temveč mora biti tudi udejanjeno.

Na neka način ste umaknjeni iz dnevnopolitičnih dogodkov, formalno ste upokojeni. Kaj vse se je v zadnjem letu in pol spremenilo v vašem življenju?
Zaenkrat še nič bistvenega. Četudi bi se sam želel umakniti iz najbolj vročega dela političnega življenja, mi tega drugi ne dovolijo. Kar naprej me vlečejo in potiskajo vanj.

Zakaj se vam to dogaja?
To se ne dogaja samo zdaj, ampak že vseh zadnjih petnajst let. Zdi se skorajda tako, da sem nekaterim slovenskim politikom priročen izgovor, tudi če ponoči slabo spijo. Vsekakor je razmišljanje o "političnih zarotah" ali o tem, "kaj je zadaj", že shizofreno. To vsekakor ni dobro za resno in odgovorno politiko.

Mogoče ste jim dali možnosti za vse to tudi sami, ko ste se angažirali z društvom Forum 21?
Tudi če ne bi bilo tega Foruma, bi bilo enako. Bi bil pa kak drug povod. Sam Forum nima ambicij, ki mu jih pripisujejo, zato da opravičijo svoje ravnanje in razumevanje politike.

Zakaj ste se odločili za ustanovitev Foruma 21?
No, nisem se odločil jaz. Za nastanek je zaslužna kar precejšnja skupina ljudi, ki so razmišljali o tem, kako bo s Slovenijo po vstopu v Evropsko unijo in v Nato. Članstvo je bil velik kvalitativni cilj, ki je mobiliziral Slovenijo. Zdaj je postalo sredstvo za uresničitev novih izzivov v novem položaju, ki zahteva določitev novih ciljev. Tranzicijski model razvoja slovenske družbe se je izpraznil, potrebne bodo kar korenite spremembe v razvojnem obrazcu glede na nove možnosti in priložnosti, posebej če upoštevamo tudi to, kar se dogaja po svetu. Take korenite spremembe je možno uresničiti samo s soglasjem v družbi. Z družbenim soglasjem seveda ne mislim samo soglasja političnih strank. Gre za večinsko soglasje vseh delov družbe o ključnih vrednotah in ciljih novega razvojnega modela evropske Slovenije. In tu vidim tudi mesto Foruma 21.

Bi lahko ocenili, da v Sloveniji ne obstaja takšno soglasje?
Mislim, da ne in da se doslej nihče tudi še ni trudil za takšno soglasje. Zdi se, kot da naj bi šlo zgolj za soglasje političnih strank. Vendar volilni čas ni najbolj naklonjen prav takemu soglasju. To je čas tekmovanja med strankami. Vprašanje je, s čim stranke tekmujejo; ali s pozitivnimi programi, ki jih ponujajo volivcem, ali v izničevanju dosežkov drugih in tistega, kar smo dosegli skupaj. Zdi se mi, da je to zadnje ta hip najbolj v ospredju.

Ali po vašem mnenju 3. oktobra na parlamentarnih volitvah lahko pride do kakšnih večjih sprememb na oblasti?
Možno je. Je pa to ugibanje. Natančno bo jasno šele zvečer po zaprtju volišč; takrat bo znano, ali volilno telo hoče te vrste sprememb.

Eno je nihajoča podpora strankam, drugo pa velika apatija, naveličanost ljudi nad vsemi strankami?
Mogoče je ta apatija prišla do izraza na evropskih volitvah, čeprav natančne analize o nizki udeležbi nisem zaznal. Vprašanje je, ali so resnici v oči pogledale tiste stranke, ki so na teh volitvah dosegle boljši rezultat od pričakovanega, pa tudi tiste, ki so dosegle slabšega. Mislim, da evropske volitve niso primerljive z našimi domačimi.

Kje ležijo glavne razlike med strankami, njihovimi voditelji, kje poteka tista linija, ki jih del ne zgolj na nasprotnike, temveč občasno tudi na sovražnike? Ideologija, denar, osebne zamere?
Verjetno bi bil najbolj natančen odgovor, da gre za mešanico vsega po malem. Na žalost je ključna ločnica še vedno ideologiziranje preteklosti in njeno prenašanje v sedanjost s stalnim opozarjanjem na tako imenovane sile kontinuitete.

Po vsakih volitvah doslej smo upali, da se tovrstne razprave ne bodo več producirale, kajti kar nekaj generacij nas s temi rečmi dejansko nima nič.
Vsekakor je fenomen, kako smo iz preteklosti naredili temo, ki smo jo umestili v sedanjost in prihodnost. Čez leta bo to gotovo precej izpraznjen naboj, toda trenutno očitno temu ni tako.

Zdaj so se averziji med partizani in domobranci pridružili tudi t.i. osamosvojitelji, ki jih nekateri publicisti že tudi pošiljajo v pokoj. Je to razumeti kot poziv k zamenjavi generacije na oblasti?
Zaslugarstvo, če lahko temu tako rečem, je zelo slaba stran slovenske politike. Zagotovo je bila osamosvojitev zelo veliko dejanje, še posebej v takratnih razmerah. Prispevek posameznika k uspehu tega velikega projekta pa ne more biti ne argument ne opravičilo za ravnanje danes niti brezplačna vstopnica v prihodnost.

Kako vidite prihodnost Slovenije, kje vidite mlajše generacije?
Mlajše generacije bodo najdlje živele v tisti prihodnosti, o kateri razmišljamo sedaj, zato bi bilo prav, da jim pripada več besede pri odločanju o njej. Zdi se, da so še vedno odrinjene, nekoliko pa tudi samoodrinjene od političnega dogajanja. Poglejte samo generacijsko strukturo slovenske politike: v petnajstih letih bi lahko v ta krog prišlo več novih imen. To je tudi neke vrste spričevalo o notranjih odnosih in o demokraciji v naših strankah, in možnostih napredovanja. Mislim, da bi bil pritisk miselnosti mlajših koristen za revitalizacijo slovenske politike.

Koliko lahko vplivate na politiko?
Očitno vplivam, že zato, ker sem. Vsekakor se bom še naprej, ne glede na nasprotovanja, zavzemal, za kar sem se zavzemal že kot predsednik republike in kar mislim, da je dobro za vse državljane Slovenije ter edina alternativa za sožitje v sedanjem soodvisnem svetu. To je socialna varnost, to so strpni in ustvarjalni odnosi med ljudmi, tudi v odnosu večine do manjšin, med katere štejem npr. "izbrisane", Rome ali muslimane v Sloveniji. Pri teh vprašanjih se najbolj izrazito kaže odsotnost načelnega reševanja.

 

 

seznam   na vrh