Pred odhdom v Haag: V Sloveniji ni bilo kršitev mednarodnega prava
Televizija Slovenija, 18. maja 2003
SLAVKO BOBOVNIK : Nekdanji predsednik države Milan Kučan, ki bo v sredo pričal na mednarodnem kazenskem sodišču v procesu proti Slobodanu Miloševiću, bo jutri odpotoval v Haag. Spremljala ga bosta Miha Ribarič in Zdenko Rotar, nekdanja svetovalca ter odvetnik in nekdanji vodja kabineta Peter Toš. Med sojenjem Miloševiću se je pokazalo, da ima tožilstvo precejšnje težave, saj je bil Milošević na dvoboje vedno dobro pripravljen, še posebej ko se je spopadel s ključnimi pričami, na primer s hrvaškim predsednikom Mesićem in voditeljem kosovskih Albancev Rugovo, ki ju je skušal spremeniti v krivca. Dan pred odhodom v Haag se je z nekdanjim predsednikom pogovarjal Jurij Gustinčič.
JURIJ GUSTINČIČ : Ali je še možno prispevati nekaj k globljemu razumevanju situacije, ki je pripeljala do razpada nekdanje Jugoslavije in ob tem, ali odhajate tudi še s kakšnimi novimi obremenilnimi dokazi za vlogo Miloševića?
KUČAN : No, jaz odhajam na povabilo tožilstva, ki je ocenilo, da bi moje neposredno vedenje o stvareh, ki so se dogajale zadnja leta življenja nekdanje Jugoslavije, lahko bilo koristno. S tem pravzaprav izpolnjujem dolg, ki ga imam na podlagi zakona, ki ga je Slovenija sprejela, sodelovati s tem sodiščem. Kaj bistveno novega gotovo da ne, so pa najbrže pomembne interpretacije neposrednih dogodkov, katerih udeleženec sem bil in ki po eni strani za Slovenijo pomenijo veliko priložnost, da pove, kateri razlogi so jo vodili na pot osamosvojitve in predvsem zakaj je izbrala tak način te poti, po drugi strani pa je seveda to tudi neka možnost, da se sodišču pomaga razumeti te procese, ki so prinesli veliko tragičnega za skoraj vse jugoslovanske narode in katerih morebiti največja tragična žrtev je zaradi politike takratnega vodstva prav srbski narod.
GUSTINČIČ : Rad bi vas vprašal nekaj, kar je burilo duhove pri nas v zadnjih desetih dneh. To je tisto pismo, ki ste ga poslali obrambnemu ministrstvu in zahtevali podatke,oziroma ozadje nekaterih incidentov iz leta 91 med slovensko vojno. Za kaj je šlo in zakaj je to bilo sploh potrebno?
KUČAN : To mednarodno sodišče za zločine na tleh nekdanje Jugoslavije je mednarodna ustanova z veliko avtoriteto svojega poslanstva. Brani vrednote, ki naj bi veljale kot vrednotni sistem v svetu, ki nastaja in naj bi veljale tudi za prihodnje. Zanje se je bilo vredno zavzemati, se je vredno zavzemati danes in tudi v prihodnje in se zato seveda čutim dolžnega sodišču pri tem pomagati. Gre za resno stvar. Bilo se je potrebno temeljito pripraviti, če naj bi pričanje bilo v pomoč razjasnjevanju dejstev, ki so relevantna za delo sodišča. Zato je bilo potrebno osvežiti spomin, še posebej pri tistih stvareh, ki so takratnemu in tudi sedanjemu političnemu vodstvu v Sloveniji sicer popolnoma jasne, vendarle je bilo potrebno pogledati, ali spomin ni varljiv. Tako se mi je seveda zdelo normalno, ker gre za uradna dejanja, da se tudi na ministrstva, ki razpolagajo s temi dokumenti, uradno obrnem.
GUSTINČIČ : Kakšen je vaš vtis, ali lahko mirno gledamo svetovni javnosti v oči ob vsakemu vprašanju. Bilo je nekaj incidentov, katere so potem izkoriščali v Beogradu. Ali smo popolnoma mirni in se ne more zgoditi to, kar Angleži imenujejo padanje okostij iz omar, da se zgodi nekaj nepričakovanega. Kajti prav gotovo se gospod Milošević pripravlja na to zaslišanje.
KUČAN : No, kdor takrat ni bil pripravljen razumeti in sprejeti slovenske osamosvojitve in tudi način osamosvojitve, ki je bila na vseh točkah legitimna in legalna, se seveda najbrž ne strinja tudi sedaj. Ali je bila pot prava ali ne, govori dejstvo o tem, kje je danes Slovenija in kje so druge republike takratne Jugoslavije. Mislim, da ni takšnih dejstev. Glede tega bi lahko imeli Slovenci veliko več samozavesti kot kažejo nekatere reakcije tudi ob tem pismu. Jaz se v pripravah nisem ukvarjal niti zgodbami nekdanjih jugoslovanskih generalov niti ne s tistimi v Sloveniji, ki še zmeraj mislijo, da je bil osamosvojitveni kapital nepravično porazdeljen. Mi smo za te tako imenovane incidentne situacije kot legalisti formirali ustrezne komisije, njihove ugotovitve so tukaj. Ni bilo kršitev niti mednarodnega vojnega niti humanitarnega prava. Res je, da takrat, kot se sedaj pogostokrat sliši, ni bilo neke nevtralne mednarodne - ali kakorkoli bi to drugače imenovali - preiskovalne komisije. Ampak sem prepričan, da se takrat, če bi se taka ideja rodila, Slovenija ne bi zoperstavljala, saj nam je šlo za resnico.
GUSTINČIČ : Hvala gospod Kučan.
KUČAN : Hvala tudi vam.