Predsednik republike Milan Kučan in Televizija Slovenija
Mladina, 17. oktobra 2005
Odgovor Pisarne bivšega predsednika republike na pamflet v Mladini:
"Kot dokaz, kako je Milan Kučan izbiral novinarje, ki so z njim delali intervjuje, Bernard Nežmah navaja pismo svetovalke predsednika republike za stike z javnostjo uredniku TV Slovenija iz decembra 1994.
Če bi tekel pogovor o zunanji politiki in svetu, si je predsednik res želel za sogovornika Jurija Gustinčiča kot avtoriteto na tem področju. Kljub temu je navedeno pismo dokaz, da si Milan Kučan ni izbiral novinarjev. Predsednik republike je spoštoval uredniški koncept intervjuja, čeprav je drugače ocenjeval aktualna dogajanja. Osrednja tema pogovora tako ni bila zunanja politika in intervjuja zato ni delal starosta slovenskega mednarodno-političnega novinarstva Jurij Gustinčič niti kdo drug iz zunanjepolitičnega uredništva.
Res je takratno pismo uredniku TV Slovenija kar precejšen unikum v načinu dogovarjanja o intervjuju. Pismo je iz obdobja skoraj popolne blokade komunikacij nacionalne televizije s predsedniškim uradom. To je bil čas, ko se je odgovor na vprašanje, zakaj ni bil objavljen demanti predsedniškega urada, npr .glasil, naj predsednik republike toži nacionalno televizijo, če mu ni kaj prav; čas, ko je politično eden najbolj odmevnih nastopov Milana Kučana (na Pahorjevem večeru v Novi Gorici) romal v »bunker« Televizije Slovenija, čeprav je bil pogosto citiran, iztrgano iz konteksta in zlorabljen; čas, ko je uredništvo Uradu dajalo napotke, da ne sme neposredno komunicirati z novinarji. V tem vzdušju je nastalo navedeno pismo, ki je kljub takšnim odnosom odprto povedalo predsednikovo mnenje, da bi bilo dobro govoriti o zunanji politiki in da je po njegovem mnenju tudi za javnost avtoriteta za takšen pogovor Jurij Gustinčič.
Vsekakor pa tudi ob navedenem pismu ostaja dejstvo, da si predsednik Kučan ni niti izbiral niti v tem primeru izbral novinarja za intervju, pač pa je nasprotno spoštoval uredniško in novinarsko integriteto.
Špela Furlan"