Opozorila na pojave nestrpnosti ob razpravi o izbrisanih in o gradnji džamije v Ljubljani
POP TV, 11. december 2003, 24 UR,19.00
Veliko se da storiti, da bi bila odstranjena nestrpnost, ki je plod manipuliranja z dejstvi. To je velika naloga politike, meni Milan Kučan.
DARJA ZGONC:
V studiu pozdravljava nekdanjega predsednika države Milana Kučana. Dober večer. Gospod Kučan, v zadnjih dneh smo priča kar nekaj nestrpnim izjavam in dogodkom, zadnji tak dogodek so letaki na Koroškem. Kaj bi rekli, kaj se dogaja, zakaj nestrpnost narašča?
MILAN KUČAN (nekdanji predsednik države):
Ti pojavi so seveda zaskrbljujoči. Čeprav sam trdno verjamem, da ti pojavi ne izražajo večinskega razpoloženja državljanov naše države in tudi ne izražajo demokratičnega bistva te države. Ampak kot rečeno, so zaskrbljujoči.
Do pojavov, do izbruhov takšne nestrpnosti prihaja povsod, tudi pri nas in tudi drugje. In čeprav je to zaskrbljujoče, vendarle ni to najbolj zaskrbljujoče. Zaskrbljujoče je, kako se na to odziva javnost, kako se na to odzivajo mediji, kako se na to odzivajo država in državne institucije. Moje prepričanje je, da se je na vsak pojav nestrpnosti treba odzvati takoj. Ker če kje velja slovenski pregovor, kdor seje veter, žanje vihar, velja tukaj. In treba je vedeti, da so besede včasih enake orožju ali da delujejo še hujše.
Kar je po moje prav tako zaskrbljujoče, je če ti pojavi nestrpnosti najdejo svoje oporišče ali pa so celo spodbujani s stališči politikov posameznih strank. Če se takšna stališča slišijo celo v parlamentu, tej najbolj demokratični tribuni, če so spodbujevani z manipuliranjem, z izmikanjem recimo odločitvi Ustavnega sodišča, s populizmi. In še posebej, če gre tu za stališča politikov tistih strank, ki sebe imenujejo demokratične in evropske.
Kajti treba je vedeti, da je ta združena Evropa zgrajena na načelih solidarnosti, na načelu tolerantnosti in na načelu dialoškosti. To pa so vrednote, na katerih je zgrajena tudi Slovenija. To so vrednote, s katerimi se je Slovenija tako zelo razlikovala ob svojem nastanku od tako imenovanega Balkana, s katerega smo takrat bežali, od nasilja in prelivanja krvi v drugih delih nekdanje Jugoslavije.
Treba je ravno tako vedeti, da kdor ni sposoben živeti z razlikami pri sebi doma, z razlikami navznoter, tisti seveda tudi ni sposoben živeti z razlikami navzven, z razlikami, ki nas čakajo v EU in z razlikami, ki nas čakajo v globalni človeški družbi. In na to se mi zdi, bi morali biti pozorni in zaradi česar bi bilo potrebno reagirati na vse te pojave, seveda tudi na lepak, ki se je pojavil na Koroškem, ne da bi s tem delali posebno pomembne tiste nesrečneže, ki so pač avtorji in po mojem mnenju manipulirani s tem plakatom.
PUCER:
Ali je po vašem mnenju glede na zadnje dogodke že prepozno? Je Slovenija že v nekakšni spirali nestrpnosti?
KUČAN:
Ne, mislim, da bi bilo to pretirano reči. Kot bi seveda bilo na drugi strani kratkovidno podcenjevati te pojave. Gre po mojem prepričanju za trdno demokratično opredeljeno večino v Sloveniji, ki se pa mora zbuditi in ki se mora zavedati, da je večina dolžna, da je ona tista, ki mora zagotavljati varstvo manjšinam in pripadnikom manjšin z njihovimi pravicami, bodisi da gre za ljudi, ki so drugačni po svoji veroizpovedi, po svoji nacionalni pripadnosti, po svoji rasi in tako naprej. To je, bi rekel, danes temeljni pogoj sožitja v človeški družbi nasploh in se tu izraža tisto zlato pravilo sobivanja v človeški družbi nasploh.
ZGONC:
Morda samo še to, kako po vašem mnenju doseči soglasje pri temah kot so izbrisani in džamija?
KUČAN:
No, soglasja, popolnega, se na takšnih temah doseči ne da. Da se pa seveda veliko storiti, da bi tista nestrpnost, ki je pogojena z manipuliranjem z dejstvi, bila odstranjena. To pa je velika naloga politike. Treba je ljudem pojasniti za kaj gre. Recimo pri izbrisanih je treba povedati, da je krivica, ki je bila storjena s tem izbrisom, krivica, ki jo je potrebno popraviti vsakemu posamezniku, če mu je bila storjena. In da poprava te krivice avtomatično za sabo ne potegne odškodnine. To se mi zdi, da je pač največja manipulacija. Ob tem verskim islamskim centrom v Ljubljani je prav tako potrebno povedati, kaj gre ločiti. In ločiti razpravo od pravice do zgraditve tega objekta od njegove velikosti, arhitektonske podobe, vkomponiranja v okolje in tako naprej. To je pač naloga politike in politika, ki je odgovorna, se mora pravi čas zavedati, kam vodijo krive poti in krive interpretacije. In mora seveda dati svojo interpretacijo in zanjo tudi prevzeti odgovornost.
PUCER:
Gospod predsednik, hvala lepa.
ZGONC:
Hvala lepa.