Milan Kučan [na prvo stran]

Biografija
Novinarsko središče
Politična misel
Pisarna
Povezave
   

 

Sporočila za javnost
seznam    

Tretji dan soodvisnosti v Parizu
Paris, 10. september 2005

 


Ugledne osebnosti politike in kulture v Parizu o pozitivni alternativi vojni in nasilju

Paris, Francija, 10 – 12. september 2005 – Kulturni veleposlanik Združenih narodov Harry Belafonte, gledališki režiser Robert Wilson, ustanovitelj Zdravnikov brez meja, nevladne organizacije, ki je prejela Nobelovo nagrado Bernard Kouchner, ustanovitelj Feškega svetovnega glasbenega festivala Faouzi Skali, ustanovitelj poljske Solidarnosti Adam Michnik ter vrsta uglednih politikov, med katerimi bo tudi nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan, bo obeležila Dan soodvisnosti, ki se bo letos odvijal v Louvru, Operi Bastille in Mestni hiši v Parizu.

V okviru Dneva soodvisnosti, ki letos poteka pod geslom »Umetnost in kultura, duša soodvisnosti«, se bo zvrstila vrsta intelektualnih, političnih in kulturnih dogodkov v podporo globalni soodvisnosti kot strategiji civilne družbe za pravičnost in mir v anarhičnem svetu.

Dan soodvisnost je dan spomina na 11. september in na teroristični napad v New Yorku. Je dan potem, namenjen premisleku o načinu soočanja z brutalnimi novimi realnostmi soodvisnosti – med njimi globalno ogrevanje, SARS, mednarodni kriminal, terorizem, vojna, anarhičen globalni trg - ter iskanju alternativ unilateralističnemu, nacionalističnemu in vojaškemu odzivanju na terorizem.

Dogodki v okviru Dneva soodvisnosti:
Sobota, 10. september: Pogovor vodstev nevladnih organizacij o vlogi civilne družbe pri krepitvi kulturne soodvisnosti in globalnega upravljanja. Okroglo mizo vodita Bernard Kouchner in Lord Frank Judd. (Ameriška univerza v Parizu)

Nedelja, 11. september: Spominsko plenarno zasedanje in koncert v Operi Bastille. Pogovor vodi nekdanji francoski kulturni minister Jack Lang, sodelujeta znameniti gledališki režiser Robert Wilson in kot osrednji govornik ameriški kongresnik Dennis Kucinich; sledijo nastopi trubadurja Royal Shakespeare Company Martina Besta z glasbo dobitnika Pulitzerjeve nagrade Bernarda Randsa, umetnic Sonie Sanchez in J.Ivy, branje iz del pisatelja Mareka Halterja ter nastop pianista Michaela Nymana.

Ponedeljek, 12. september: Dan soodvisnosti za globalno demokracijo, razprava v pariški mestni hiši z gostiteljem pariškim županom Bernardom Delanoë-jem, ob sodelovanju Michela Rocarda, Benjamina Barberja, Milana Kučana, ambasadorja Stéphana Hessela, Harryja Belafonteja in Dominique Strauss-Kahna. V razpravo se bodo vključili tudi civilnodružbeni in politični predstavniki, med njimi nekdanji holandski premier Adries van Agt, nekdanja švicarska predsednica Ruth Dreifuss, Adam Michnik, Faouzi Skali, nekdanji kitajski namestnik predsednika vlade Qian Qichin, podsekretar OZN Olara Ottunu ter palestinski veleposlanik Laila Shahid.

Cilj Dneva soodvisnosti je spodbuditi zavedanje o vplivu soodvisnosti in graditi močno organizacijo posameznikov in skupin, zavezanih globalnemu upravljanju in mednarodnemu sodelovanju v skladu z Deklaracijo o soodvisnosti in Učnega načrta državljanskega prava soodvisnosti.

Prvi Dan soodvisnosti, katerega pokrovitelj je bila Civ World, podružnica Democracy Collaborative pri Univerzi Maryland, je potekal 12. septembra 2003 v Filadelfiji in v Budimpešti. Drugi je potekal v Rimu ob podpori papeža Janeza Pavla II pod pokroviteljstvom rimskega župana Walterja Veltronija in predsednika Evropske komisije Romana Prodija. Tam je bila podpisana tudi Evropska listina o soodvisnosti. Letos poteka Dan soodvisnosti v Parizu pod pokroviteljstvom Mednarodnega kolegija, katerega ustanovitelji so bili Michel Rocard, Milan Kucan, Stephane Hessel in Benjamin Barber.

Deklaracija o soodvisnosti, ki je vsebinsko izhodišče praznovanja Dneva soodvisnosti in učnega načrta državljanskega prava soodvisnosti, je dostopna na spletni strani www.civworld.org.

Nedeljski in ponedeljkov dogodek sta odprta za javnost. Karte so dostopne vnaprej na naslovih nls@civworld.org ali idayparis@yahoo.fr.

 

 

seznam   na vrh