O avstrijski državni pogodbi in zaščiti koroških Slovencev za avstrijsko televizijo
ORF, slovenski program, 7. februar 2005
Sabina Zwitter: Kakšen vpliv, mislite, je imela koroška manjšina, da je avstrijska državna pogodba sploh nastala?
Kučan: No, na sam nastanek državne pogodbe manjšina kot taka ni imela velikega vpliva, pač pa so imeli vpliv zavezniki in del teh je bila tudi takratna Jugoslavija. Le-ta je v zameno za pristajanje na to, da je Avstrija dobila suverenost na ozemlju, kakršnega je imela pred drugo svetovno vojno, dobila položaj države zaščitnice za položaj slovensko in hrvaško manjšino.
Vprašanje: Če se zdaj pravice manjšino ne izpolnijo, ali mogoče veste, kaj je Jugoslavija nameravala v tem primeru, kako bi vplivala na Avstrijo, da mora izpolniti člen 7 avstrijske državne pogodbe?
Kučan: Avstrijska državna pogodba je bila sklenjena na višku hladne vojne. Takrat je z zagotovili nekdanjih zaveznikov bil omogočeno priznanje demokratične republike Avstrije s tim. avstrijsko državno pogodbo oz. natančneje rečeno s pogodbo o Avstriji. So pa v politični igri, ko jo je narekovala hladna vojna, to bila vprašanja konkretnih odnosov in šele iz razumevanja konkretnih odnosov se da razbrati smisel tega akta bolje kot iz formalnosti v sami pogodbi.
Vprašanje: Vi ste bili kot dolgoletni predsednik republike deležni tudi tega, da so k vam prišli zastopniki koroške manjšine in se pritoževali, da 7. člen avstrijske državne pogodbe ni izpolnjen. Zakaj je bilo tako, zakaj tega ni bilo mogoče izpolniti v prid manjšini?
Kučan: No, jaz sem se seveda strinjal s stališčem naše manjšine na Koroškem, da 7. člen pogodbe ni izpolnjen. Po svojem bistvu in po logiki svojega nastanka je to trajna zaveza avstrijske države, ki jo je dolžna trajno izpolnjevati. Ne samo do svoje manjšine, državljanov Republike Avstrije, ki so slovenske ali hrvaške narodnosti. To je mednarodnopravna zaveza in tudi če (Jugoslavije oz.) Slovenije ne bi bilo, to ostaja trajna zaveza, še posebej, ker je del vsebine tega člena postal del notranjeavstrijskega ustavnega prava. Zakaj se ta člen ne razume kot stalna zaveza, je predvsem vprašanje avstrijskih notranjepolitičnih odnosov, tudi nekega prastrahu, ki se ga kar naprej vzdržuje, pred tako imenovanimi »revindikacijskimi, ozemeljskimi zahtevami« Slovencev, ki pa jih v resnici nikoli nismo postavljali. Za nas je meja na Karavankah dokončna in dokončno je dejstvo, da območje severno od Karavank naseljujejo nemško govoreči Avstrijci in slovensko govoreči Avstrijci oz. Slovenci, državljani republike Avstrije. To je veliko bogastvo in prednost te pokrajine, česar pa žal predvsem koroške deželne oblasti nikakor ne znajo valorizirati in izkoristiti, tudi ne v razmerju do Slovenije.
Vprašanje: Gospod predsednik, ali vi smatrate Slovenijo kot naslednico Jugoslavije kar se tiče avstrijske državne pogodbe?
Kučan: Slovenija je nedvomno naslednica nekdanje Jugoslavije, ena od njenih enakopravnih naslednic in je tudi naslednica mednarodnih pogodb, ki jih je Jugoslavija sklenila. V tem pogledu je tudi naslednica Jugoslavije kot sopodpisnice avstrijske državne pogodbe, čeprav formalno postopki, ki so za priglasitev tega statusa predvideni, niso bili izvedeni.
Vprašanje: Če gospod Kohl , predsednik avstrijskega parlamenta danes pravi, da si ne želi pogovarjati s slovenskimi poslanci na to tem,o ker Slovenija ni pač naslednica, kako bi vi reagirali v tem primeru.
Kučan: Kot sem rekel že prej, niti ni toliko pomembno, ali je Slovenija naslednica avstrijske državne pogodbe ali ne. To je mednarodnopravna zaveza Avstrije, ki jo je Avstrija dolžna izpolnjevati in Slovenija se svojemu položaju države zaščitnice ni pripravljena odreči. Ne vidim pa nobene potrebe, da bi stvari tako ostro postavljali zgolj na formo, gre za vsebino in mislim, da bi Avstrija kot demokratična država brez težav mogla in morala izpolniti oziroma izpolnjevati zahteve, ki jih med drugim postavlja tudi njeno ustavno sodišče.
Vprašanje: Avstrijsko ustavno sodišče je sprejelo sklep, da se postavijo table tam, kjer predstavljajo Slovenci več kot 10% prebivalstva. Dr. Haider tega ni pripravljen storiti. Kako naj bi reagirala Slovenija kot matica koroških Slovencev?
Kučan: Zavedam se
, da je v ne najboljšem ozračju, ki je ustvarjeno in ki se ga kar naprej zaostruje na Koroškem, to občutljivo vprašanje. Toda z vidika razumevanja normalnega življenja in z vidika razumevanja pravne države je težko razumeti oziroma se ne da razumeti, da deželne oblasti niso pripravljene izpolniti zahteve lastnega, torej avstrijskega ustavnega sodišča. To seveda postavlja dvom v pravnost države.
Vprašanje: Zdaj še ena majhna replika. Ko ste vi bili predsednik, kako ocenjujete, kaj bi bilo potrebno, da bi Avstrijo spravilo do tega, da bi pač izpolnili pravice manjšin. Ste vi tudi prišli na kakšne ideje, kar se tega tiče?
Kučan: Gotovo je, da obstojijo mednarodni instrumenti pritiska, ki ostajajo kot skrajno sredstvo. Ne vem, če jih je smotrno uporabljati, dokler obstajajo druge bolj normalne poti. Morebiti je prav 60-letnica avstrijske državne pogodbe priložnost, da Avstrija v resnici pogleda svojo podobo v ogledalu ali pa da svojo deklarirano demokratičnost pogleda skozi oči tistih, ki so ali pa ki se čutijo v tej svoji lastni državi depriviligirane in očitno je slovenska manjšina ena od tistih skupnostih, ki se v tej državi počuti depriviligirano in bi zato kazalo prisluhniti njenim pogledom na lastni položaj in oceniti svojo lastno demokratičnost tudi skozi oči slovenske manjšine.
(objavljeno 13.3.05)