Nič več tako, kot je bilo
Ljubljana, Cankarjev dom, 2. julij 1991
Milan Kučan, predsednik Predsedstva RS na novinarski konferenci ob napadu Jugoslovanske armade na Slovenijo
Cenjene dame, spoštovani gospodje,
tukaj ste že nekoliko dni. Lahko ste spremljali vse, kar se je dogajalo in kar se dogaja. Tukaj je z nami g. Mesić, predsednik državnega predsedstva, ki je vrhovni poveljnik Jugoslovanske armade. Dejstvo, da je tukaj in ne v Beogradu in da se pogovarja z nami in ne z Armado, je dovolj zgovorno. V Beogradu je Ante Marković, predsednik zvezne vlade, ki je bil pred dnevi tukaj, in se pogovarja z nami, ne z Armado. Vi ste poslušali generala Adžića na televiziji. Upam, dame in gospodje, ki niste iz teh krajev, ki ne samo da ne razumete jezika, ampak tudi ne morete razumeti navad teh krajev, da ste kljub temu razumeli, kaj je bilo sporočilo tega nastopa. Videli in doživljali ste, kaj je danes počela armada v Sloveniji. To ni spopad s Teritorialno obrambo Slovenije, to je bilo uničevanje civilnih ciljev in življenj naših ljudi. On je povedel: vsa sredstva, do konca. Še zadnjič sem se vprašal, v čigavem interesu? To so zdaj seveda dejstva. Videli ste, na kaj je ta do nedavnega tudi naša skupna armada, v kateri je še zmeraj nekaj naših ljudi, pripravljena.
Štiri točke sporazuma, ki smo ga dosegli, so v bistvu enake tistim, ki smo jih predlagali v nedeljo v pogovorih s premierom Markovićem, in predlagal je, da se formira čim prej paritetna komisija, ki naj bi ta sporazum uveljavljala. Vse je ostalo pri besedah. Izhodišče za ta stališča je naša zaveza Evropi, zaveza, ki je formulirana skozi tri točke sporazuma, ki ga je predlagala trojka zunanjih ministrov in o katerih je razpravljala in jih sprejela slovenska skupščina. Prekinitev sovražnosti takoj je naš ključni cilj. Mir, to je edini način, da se preneha ogrožati življenja ljudi, ne samo naših, ampak tistih, ki so proti svoji volji poslani sem. Rečeno je bilo, tukaj, da samoiniciativno takoj TO Slovenije zaustavlja svoje aktivnosti in daje garancijo, da tako kot do zdaj tudi vnaprej ne bo nikakršnih ofenzivnih akcij, da se bodo naše sile umaknile in bodo na obrambnih položajih samo toliko časa, dokler ne pokaže pripravljenosti za prekinitev ognja tudi druga stran. Temu je namenjena druga točka, razdvajanje sil JA in TO Slovenije, njihova deblokada in vračanje v izhodiščne vojašnice. To je med drugim prva točka sporazuma s trojko, tam piše: prekinitev sovražnosti in umik oboroženih sil v vojašnice. To prvo točko je podpisal tudi v imenu ZIS, podpisal, figurativno govorim, pristal nanjo Ante Marković. Izpustitev vseh ujetnikov in razgovori na najvišji ravni. Te točke, za katere sem rekel, da temeljijo in to nam je bilo vodilo na sporazumu, ki je dosežen z dvanajsterico, predpostavlja se tudi, da režim na meji, kakršen je dogovorjen s trojko.
Jutri po vseh zagotovilih pridejo po razpravi v Pragi in po današnjih intenzivnih konzultacijah mnogih zunanjih ministrov, mnogih obrambnih ministrov in drugih politikov Zapada. S teh sestankov naj bi bil sporočen sklep, da pridejo opazovalci v Slovenijo, v Jugoslavijo, in potem seveda to ne bo več mogoče brez mednarodnega nadzorstva. Jutri se angažira mehanizem Konference o evropski varnosti in sodelovanju in rad bi povedal: mi bomo svojo suverenost dosegli. Zdaj gre za mir in gre za življenja ljudi, z nami je vsa demokratična javnost in so demokratične države. Po tej vojni, ko se bo končala, ne bo nič več tako kot je bilo prej. Nič več. Potem bo nov čas in se bomo pogovarjali o novih stvareh.