V Evropsko unijo ne prihajamo kot reveži
Slovensko-madžarsko-avstrijska tromeja, 1. maj 2004
Milan Kučan čestital Madžarom, Slovencem in Avstrijcem ob širitvi Evropske unije
Prav je, da nagovor začnem s čestitko vsem nam, Madžarom, Avstrijcem in Slovencem zaradi tega, kar se je zgodilo ob polnoči. Zdaj je dovolj razlogov, da z upanjem in optimizmom gledamo v prihodnost. Imamo tudi dovolj razlogov, da presežemo tisto, kar nas je razdvajalo kdaj v preteklosti, da odstranimo nelagodje, tudi nezaupanje in dvome, ki se nam morda porajajo glede skupnega življenja.
Zato je prav, da si povemo, kaj smo in kaj prinašamo s seboj v EU. Čeprav smo sosedje in smo dolgo živeli drug ob drugem, se vendarle ne poznamo dovolj. Ne toliko, da bi zmogli brez sence živeti drug z drugim.
Slovenci nismo novinci v Evropi in v srednjeevropskem prostoru. Smo star narod, ki smo se v tem okolju duhovno in kulturno oblikovali, narod, ki ima svojo kulturo, svoj jezik, svojo zgodovino. Imamo dovolj razlogov za optimizem in samozavest, saj smo vse, kar smo dosegli, tudi svojo državo pred dobrim desetletjem, dosegli, ne da bi s tem posegali v interese katerega koli drugega naroda ali komur koli drugemu v škodo. Našo samozavest opiramo na dejstvo, da smo si evropsko zvezdo pripeli že med drugo svetovno vojno, da smo s svojim uporom bili del koalicije zmagovitih demokratičnih zaveznikov, ki so na ruševinah fašizma in nacizma zasanjali ideje združene Evrope, ki je zdaj skoraj v celoti tudi uresničena.
Našo samozavest opiramo tudi na dejstvo, da smo ustvarili lastno državo in da smo jo ustvarili po demokratični poti in pokazali, da je bilo iz tragičnega in krvavega konflikta na tleh nekdanje Jugoslavije mogoče priti tudi brez nasilja in brez sovraštva. Slovenija je zdaj uspešna država, gospodarsko, politično in socialno dovolj stabilno in varna. Za to, kar je dosegla, je dobila številna priznanja. Sprejem v Evropsko unijo je izraz teh priznanj. Na vse to smo ponosni. V Evropsko unijo ne prihajamo kot reveži, ki bi prosili vbogajme. Prinašamo rezultat dela mnogih slovenskih rodov. Prinašamo pa tudi svojo izkušnjo iz življenja v drugi in drugačni večnacionalni skupnosti, kjer so bila številna vprašanja in dileme podobna tem, s katerimi se danes srečuje Evropska unija. Iskali smo odgovore na te dileme. Poznamo posledice rešitev, tudi slabe.
Imamo izkušnjo, ki je mnogi drugi nimajo. Ena naših izkušenj je tudi ta, da nihče ne rešuje naših problemov. Tudi Evropska unija jih ne bo. Vemo, da nam tudi tu ne bo nič podarjeno. Znamo poskrbeti zase, računamo pa na solidarnost drugih in skupaj bomo lažje reševali tudi naše probleme. Na našo solidarnost lahko računajo drugi, vsem v Evropski uniji bomo dober in zanesljiv partner, predvsem našim sosedom. Vemo, da je Evropska unija možnost. Veselimo se je , na nas je, da jo bomo znali spremeniti tudi v priložnosti. Prepričan sem, da jih bomo znali. Ker to hočemo, ker smo to dolžni sebi, ker smo to dolžni rodovom pred nami in ker smo to dolžni rodovom, ki prihajajo. Predvsem zanje je to velika priložnost.
Ker pa se imamo za vse, kar imamo, in kar bomo imeli v prihodnje, zahvaliti delu in ustvarjalnosti, Vam posebej iskreno čestitam tudi ob letošnjem prazniku dela, 1. maju.