Poskrbeti moramo za mehek pristanek na evropskem letališču
Redić, 1. maj 2004
Ob širitvi EU na madžarski strani slovensko-madžarske meje Redić,
Vse vas pozdravljam, dragi slovenski in madžarski prijatelji, ob tem svečanem in dolgo pričakovanem dogodku, ki je konec dolge in zahtevne poti, ki smo jo skupaj začeli pred dobrim desetletjem. Posebej sem vesel, da je z nami tudi naš prijatelj Arpad Göncz, s katerim sva velik del te poti prehodila skupaj in si skupaj prizadevala, da bi po njej prišli do cilja.
Cilj, ki sta si ga takrat postavili Slovenija in Madžarska, je bil zelo visok, komajda realen in težko uresničljiv. Na pot do cilja smo stopili vsak na svojem izhodišču, po njej smo hodili vsakdo na svoj način. Zdaj smo na cilju, tu smo skupaj. Kaj zdaj?
Odgovore bodo oblikovali mladi predvsem mladi ljudje, zanje je EU največja priložnost, najdlje bodo živeli v njej. Imajo pravico do svojih predstav o njej, do svojih odgovorov, do svojih premislekov. Ne bodo ponavljali naših dejanj in naših zmot. Imajo pravico, da si jo oblikujejo po svoji podobi in svojih pričakovanjih. Kljub temu pa imamo zdaj nekaj skupnih nalog.
Predvsem moramo poskrbeti za to, da bosta pristanka slovenskega in madžarskega letala na evropskem letališču čim mehkejša in čim bolj zanesljiva. Moramo poskrbeti, da bo povsem jasno, kam bomo usmerili svoje prve korake na tem letališču. Ti morajo biti naravnani k večji blaginji vseh ljudi, k večji varnosti za vse in k ohranjanju in zavarovanju bistvenih razsežij nacionalne in državne istovetnosti, ki nam dajejo občutek pripadanja svojemu narodu in so izhodišče za sodelovanje z drugimi. Če bodo to stalnice naših prizadevanj, potem se ljudje v naših državah ne bodo bali negotovosti življenja v EU.
Počutili se bodo varne, bodo samozavestni, bodo razvijali svoje ustvarjalne sposobnosti. Te bodo tudi v prihodnje služile skupnim ciljem. Namesto zapiranja in nezaupanja se bo ustvarjalo vzdušje zaupanja in odpiranja enih in drugih in obojih do vseh znotraj Evropske unije. Tako bomo Slovenci in Madžari presegli tisto obdobje v naši skupni zgodovini, ko nismo živeli kot prijatelji. Vsem želim v tem novem obdobju prijazno skupno življenje.
Priponke
Z Arpadom Gönczem v Rediču