Ustava in zakoni o predsedniku

ZAKON O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE

Ljubljana, 31. januar 1996

ZIPro
Objava v Uradnem listu: 5/96 stran: 451 dne: 31.01.96


ZAKON O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE
(ZIPro)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem zakonom se ureja način izvrševanja proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: proračun), upravljanje s prihodki in odhodki proračuna ter državnim premoženjem in dolgovi.

2. člen

Proračun sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.

V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, carin, drugih dajatev in drugi prihodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z državnim premoženjem in načrtovani odhodki na ravni države, razen če je s tem zakonom drugače določeno.

V računu financiranja se izkazuje odplačevanje dolgov in zadolževanje države, ki je povezano s financiranjem salda bilance prihodkov in odhodkov. V računu financiranja se izkazujejo tudi načrtovane spremembe denarnih sredstev na računih proračuna v teku proračunskega leta.

3. člen

Stanje denarnih sredstev na računu proračuna na koncu preteklega leta je sestavni del proračuna za tekoče leto.

4. člen

Če se med izvajanjem proračuna sprejme zakon, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) znesek odhodkov za tak namen za tekoče leto v okviru pričakovanih prihodkov in obsega zadolžitve, ki je določen s proračunom.

Če med izvajanjem proračuna Republika Slovenija sprejme pomoč ali donacijo, se za znesek prejete pomoči ali donacije poveča proračun.

Donacije so pomoči in volila denarnih sredstev ter druga namenska nepovratna denarna sredstva, ki jih Republiki Sloveniji nakazujejo domače ali tuje pravne in fizične osebe.

Proračun se poveča za znesek prihodkov iz naslova plačanih kupnin in za znesek odhodkov po zakonu o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95).

Zneski prihodkov in odhodkov iz prejšnjih odstavkov so sestavni del proračuna za tekoče leto.

II. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

5. člen

Prihodki proračuna se pobirajo in vplačujejo v proračun v skladu z zakonom ne glede na znesek, ki je v proračunu določen za posamezno vrsto prihodkov.

6. člen

Sredstva proračuna se zagotavljajo uporabnikom proračuna, ki so v posebnem delu proračuna določeni kot nosilci postavk (v nadaljnjem besedilu: uporabniki).

Uporabniki smejo uporabljati sredstva proračuna le za namene, ki so določeni s proračunom, in če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

7. člen

Uporabniki uporabljajo sredstva proračuna v skladu s svojim letnim finančnim načrtom, ki je izkazan v posebnem delu proračuna.

Uporabniki v svojem letnem finančnem načrtu izkažejo celotno vrednost nabav.

Ne glede na določila prejšnjega odstavka, se nabave za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil izkazujejo v skladu s posebnim zakonom, nabave poslovnih prostorov diplomatsko-konzularnih predstavništev, rezidenc veleposlanikov in šefov misij ter stanovanj generalnih konzulov pa se izkazujejo v letnem finančnem načrtu v znesku, ki je enak odplačilom najetih posojil.

8. člen

Sredstva iz naslova pomoči, donacij in vplačanih kupnin po 4. členu tega zakona, ki po posameznih proračunskih postavkah niso bila porabljena do 31. decembra tekočega leta, se prenesejo v proračun za naslednje leto.

Za obseg prenesenih sredstev se poveča proračunska postavka na katero se nanašajo, če takšne postavke ni, pa se zanje odpre nova postavka.

9. člen

Uporabniki morajo pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna, upoštevati roke plačil, ki jih za posamezne namene predpiše minister za finance.

Uporabniki uporabljajo sredstva za plačevanje že opravljenih dobav in storitev. Dogovarjanje predplačil je možno izjemoma na podlagi predhodnega soglasja Ministrstva za finance in ob primernem zavarovanju predplačil. Način zavarovanja predpiše minister za finance.

10. člen

Uporabniki lahko prevzemajo obveznosti, ki bodo terjale plačilo v naslednjih letih, če je že odprta proračunska postavka v proračunu tekočega leta. Skupaj prevzete obveznosti iz naslova investicijskih izdatkov ne smejo presegati 50% sredstev v tekočem letu, iz naslova drugih namenov pa ne 25% teh sredstev.

Uporabnik lahko prevzame obšnjega odstavka po predhodnem soglasju Ministrstva za finance.

Prevzete obveznosti iz prvega odstavka uporabniki vključijo v proračun leta, na katerega se nanašajo.

11. člen

Uporabniki sestavljajo bilanco prihodkov in odhodkov iz naslova lastne dejavnosti, v kateri izkazujejo prihodke in odhodke, ki so doseženi z lastno dejavnostjo uporabnika.

Bilanca prihodkov in odhodkov iz prejšnjega odstavka ni sestavni del proračuna.

Uporabniki smejo uporabljati sredstva v bilanci prihodkov in odhodkov iz naslova opravljanja lastne dejavnosti v skladu z realizacijo prihodkov in prevzetimi obveznostmi iz naslova opravljanja lastne dejavnosti.

Presežki prihodkov nad odhodki v bilanci iz prejšnjega odstavka se tekoče vplačujejo v proračun.

Uporabniki sestavijo zaključni račun bilance prihodkov in odhodkov iz naslova opravljanja lastnih dejavnosti za tekoče leto in ga do zadnjega dne februarja prihodnjega leta predložijo Ministrstvu za finance.
Razlika med vplačanimi sredstvi iz četrtega odstavka tega člena in ugotovljenim presežkom po zaključnem računu bilance prihodkov in odhodkov se vplača v proračun do zadnjega dne februarja prihodnjega leta.

12. člen

Proračun se izvršuje na podlagi mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna v skladu z likvidnostnimi možnostmi proračuna.
13. člen

Uporabniki smejo prevzemati obveznosti, ki bodo zahtevale odhodek proračuna, če so za izpolnitev takšnih obveznosti na razpolago sredstva, namensko izkazana v posebnem delu proračuna in če je plačevanje obveznosti usklajeno z mesečnim načrtom za izvrševanje proračuna.

14. člen

Uporabniki predložijo Ministrstvu za finance do 15. dne v tekočem mesecu predlog mesečnega finančnega načrta za prihodnji mesec po postavkah, določenih z letnim finančnim načrtom.

Na podlagi predlogov mesečnih finančnih načrtov uporabnikov določi Ministrstvo za finance mesečni načrt za izvrševanje proračuna za prihodnji mesec in ga do 25. dne v tekočem mesecu pošlje uporabnikom.

Če v mesečnem načrtu za izvrševanje proračuna niso upoštevani odhodki posameznega uporabnika po njegovem mesečnem finančnem načrtu, odloči o spornem vprašanju vlada na predlog uporabnika.

Če uporabnik ni predložil Ministrstvu za finance predloga mesečnega finančnega načrta v roku iz prvega odstavka tega člena, določi mesečni finančni načrt za tega uporabnika Ministrstvo za finance.

15. člen

Uporabniki so dolžni tekoče spremljati uresničevanje načrtovane porabe sredstev po mesečnem načrtu za izvrševanje proračuna in najkasneje 5 dni pred predvidenim izplačilom obvestiti Ministrstvo za finance o spremembah pri rokih porabe sredstev v okviru mesečnega načrta za izvrševanje proračuna.

16. člen

Odhodki, ki niso predvideni v mesečnem načrtu za izvrševanje proračuna, ali odhodki, ki terjajo prekoračitev posameznih postavk v mesečnem načrtu za izvrševanje proračuna (v nadaljnjem besedilu: nepredvideni odhodki), se lahko poravnavajo s soglasjem Ministrstva za finance.

Ministrstvo za finance soglaša z izplačilom odhodkov iz prejšnjega odstavka, če izplačila izhajajo iz državnega dolga ali temeljijo na drugih obveznostih, sprejetih z zakonom.

Ministrstvo za finance soglaša z izplačili iz prejšnjih odstavkov le v primeru, če se izplačila poravnajo z dodatnimi prihodki ali s prihranki na drugih postavkah mesečnega načrta za izvrševanje proračuna.

17. člen
Če se v teku izvrševanja proračuna ugotovi, da so potrebna dodatna dela ali storitve za pravljanje nalog in dodatna sredstva za socialne prejemke, ki jih ob sprejemanju proračuna ali sklepanju pogodbe ni bilo mogoče predvideti, so pa nujna za izvrševanje predpisov ali za izvršitev storitve, uporabnik rerazporedi sredstva v okviru istega namena, če to ni mogoče pa v okviru vseh postavk finančnega načrta uporabnika.

Za dodatna dela in storitve morajo uporabniki skleniti z izvajalcem dodatek k pogodbi.

O poravnavanju nepredvidenih odhodkov iz prvega odstavka tega člena odloča uporabnik v soglasju z Ministrstvom za finance.

18. člen

Uporabniki zagotovijo sredstva za neporavnane obveznosti iz preteklega leta v okviru dodeljenih sredstev proračuna tekočega leta.

Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo s prerazporeditvijo sredstev v okviru finančnega načrta uporabnika na ustrezno postavko, če take postavke ni, se zanje ponovno odpre postavka z enakim nazivom kot v preteklem letu.

O prerazporeditvi sredstev iz prejšnjih odstavkov odloča uporabnik v soglasju z Ministrstvom za finance.

19. člen

Če se odhodki iz 17. člena tega zakona pri posameznem uporabniku ne morejo poravnati s prihranki pri istem uporabniku, lahko vlada na predlog, ki ga pripravi Ministrstvo za finance v soglasju s pristojnimi ministrstvi, odloči, da se ti odhodki poravnajo s prihranki oziroma zmanjšanjem postavk pri drugih uporabnikih.

20. člen

Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost uporabnika, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika.

O povečanju ali zmanjšanju obsega sredstev iz prejšnjega odstavka odloča vlada.

21. člen

Če se med letom ustanovi nov uporabnik, se sredstva za njegovo delo zagotavljajo iz tekoče proračunske rezerve.

Če se uporabnik med letom ukine, se neporabljena sredstva za njegovo delovanje prenesejo v tekočo proračunsko rezervo oziroma na uporabnika, ki prevzame naloge ukinjenega uporabnika.

22. člen

V proračunu se zagotavljajo sredstva za tekočo proračunsko rezervo.

Sredstva za tekočo proračunsko rezervo se uporabljajo:
- za nepredvidene naloge, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva;
- za namene, za katere se med letom izkaže, da v proračunu niso bila zagotovljena sredstva v
zadostnem obsegu.

Porabljena sredstva tekoče proračunske rezerve se razporedijo pri uporabnikih na postavko, na katero se nanašajo, če takšne postavke ni, pa se zanje odpre nova postavka.

O uporabi sredstev za tekoče proračunske rezerve odloča vlada na predlog Ministrstva za finance. Če je potrebno v skladu z drugim odstavkom tega člena uporabiti več kot 20% sredstev tekoče proračunske rezerve, odloča o uporabi teh sredstev Državni zbor.

23. člen

Porabljena sredstva na postavki sprememb med letom se razporedijo pri uporabnikih na postavko, na katero se nanašajo, če takšne postavke ni, pa se zanje odpre nova postavka. Sredstva na postavki sprememb med letom se razporejajo na podlagi sklepov ministra za finance.

24. člen

V obdobju začasnega financiranja se sredstva razporejajo na uporabnike po postavkah proračuna za leto, na podlagi katerega se vrši začasno financiranje

Po preteku začasnega financiranja se razporejena sredstva vključijo v proračun leta, na katerega se nanašajo po postavkah tega proračuna.

25. člen

Vlada sprejme načrt delovnih mest za upravne organe.

V načrtu delovnih mest iz prejšnjega odstavka se določi število delovnih mest v skladu s pravilniki o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in funkcij, število zasedenih delovnih mest in funkcij po stanju na dan 31. julija v preteklem letu in predvideno število novih zaposlitev in napredovanj do konca preteklega leta in v tekočem letu.

Sredstva za plače zaposlenih v upravnih in pravosodnih organih se zagotavljajo glede na število zasedenih delovnih mest na dan 31. julija v preteklem letu in v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo področje plač zaposlenih v upravnih in pravosodnih organih.

Sredstva za nove zaposlitve in napredovanja v skladu z načrtom delovnih mest se zagotavljajo na proračunski postavki pri Kadrovski službi vlade in se med letom prerazporejajo na ustrezne postavke pri uporabnikih. Sredstva za nove zaposlitve v pravosodnih organih se zagotavljajo iz tekoče proračunske rezerve.

26. člen

Sredstva za plače zaposlenih v Državnem zboru, Državnem svetu, Uradu predsednika Republike Slovenije, Ustavnem sodišču, Računskem sodišču, Varuhu človekovih pravic in Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, se zagotavljajo glede na število zasedenih delovnih mest in funkcij na dan 31. julija v preteklem letu in za predvidene nove zaposlitve do konca preteklega leta in za tekoče leto v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo področje plač zaposlenih pri teh uporabnikih.

27. člen

Sredstva za vrednotenje delovne uspešnosti zaposlenih v upravnih organih se zagotavljajo na proračunski postavki pri Kadrovski službi vlade in se med letom razporejajo na ustrezne postavke pri proračunskih uporabnikih skladno z merili, ki jih določi vlada.

Sredstva za vrednotenje delovne uspešnosti zaposlenih v pravosodnih organih, Državnem zboru, Državnem svetu, Uradu predsednika Republike Slovenije, Ustavnem sodišču, Računskem sodišču, Varuhu človekovih pravic in Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, se zagotavljajo v okviru postavk teh uporabnikov.

28. člen

Sredstva za delo preko polnega delovnega časa se za vse uporabnike zagotavljajo na proračunski postavki pri Kadrovski službi vlade in se med letom razporejajo na ustrezne postavke pri uporabnikih, skladno z merili, ki jih določijo za to pristojni organi.

29. člen

Sredstva za dodatke za posebne pogoje dela se zagotavljajo v okviru postavk uporabnikov po merilih, ki jih določijo za to pristojni organi.

30. člen

Podatke o zasedenosti delovnih mest in funkcij po uporabnikih po stanju 1. dne v tekočem mesecu uporabniki sporočajo Kadrovski službi vlade, Kadrovska služba vlade pa jih posreduje Ministrstvu za finance do 15. dne v tekočem mesecu.

31. člen

Uporabniki smejo izplačevati plače delavcev in funkcionarjev le v obsegu, ki jim pripada po določbah 25., 26., 27., 28. in 29. člena tega zakona.

Sredstva za plače delavcev in funkcionarjev se izplačujejo iz proračuna na podlagi dejanskih obračunov.

32. člen

Kot sredstva za druge osebne prejemke se uporabnikom zagotavljajo sredstva za prehrano med delom, prevoz na delo, regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade, pridobitev šolske izobrazbe in druge namene po merilih, ki jih določijo za to pristojni organi.

33. člen

Sredstva za plače in druge osebne prejemke delavcev v javnih zavodih se zagotavljajo v skladu s kolektivno pogodbo in v skladu z zakonom.

34. člen

Sredstva za investicijske izdatke, razen sredstev za informatizacijo, se uporabljajo v skladu z načrtom nabav zemljišč, zgradb, stanovanj, poslovnih prostorov, opreme, vključno s pisarniško opremo, prevoznih sredstev ter investicijskega vzdrževanja (v nadaljnjem besedilu: načrt nabav).

Vlada določi načrt nabav na predlog:
- Servisa skupnih služb vlade - za upravne organe , razen za Ministrstvo za notranje zadeve,
Ministrstvo za obrambo in Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo;
- Ministrstva za zunanje zadeve - za diplomatsko-konzularna predstavništva;
- Ministrstva za pravosodje - za pravosodne organe in kazensko-poboljševalne zavode;
- Ministrstva za notranje zadeve;
- Ministrstva za obrambo in
- Slovenske obveščevalno-varnostne agencije.

Pri odločanju o načrtu nabav iz prejšnjega odstavka je vlada dolžna upoštevati enotne standarde in normative.

Državni zbor, Državni svet, Predsednik Republike Slovenije, Ustavno sodišče, Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic in Slovenska akademija znanosti in umetnosti določijo načrt nabav in ga posredujejo vladi.

Sredstva po načrtu nabav iz prve alinee drugega odstavka tega člena se zagotavljajo na postavki Servisa skupnih služb vlade.

Če s proračunom dodeljena sredstva ne zagotavljajo izvrševanja načrta nabav, morajo vlada, Državni zbor, Državni svet, Predsednik Republike Slovenije, Ustavno sodišče, Računsko sodišče, Varuh človekovih pravic in Slovenska akademija znanosti in umetnosti v 30 dneh po uveljavitvi proračuna spremeniti načrt nabav.

Osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi načrta nabav, se izkazuje v premoženjski bilanci uporabnika, ki je osnovno sredstvo pridobil.

35. člen

Sredstva za informacijsko strojno in programsko opremo, za vzdrževanje opreme in za usposabljanje delavcev se uporabljajo v skladu z načrtom informatizacije uporabnikov, ki ga določi vlada na predlog Centra vlade za informatiko, Ministrstva za obrambo, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za finance, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Državnega zbora, Državnega sveta, Predsednika republike, Ustavnega sodišča, Računskega sodišča in Varuha človekovih pravic.

Center vlade za informatiko pripravi načrt informatizacije uporabnikov iz prejšnjega odstavka na podlagi programov informatizacije posameznih uporabnikov.

K pogodbam, ki jih na podlagi načrta informatizacije sklenejo uporabniki, razen k pogodbam, ki jih sklenejo Ministrstvo za obrambo, Ministrstvo za notranje zadeve in Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, daje mnenja Center vlade za informatiko. Center vlade za informatiko izda mnenje v desetih dneh.

Če s proračunom dodeljena sredstva ne zagotavljajo izvajanja načrta informatizacije iz prvega odstavka tega člena, mora vlada v 30 dneh po uveljavitvi proračuna spremeniti načrt informatizacije.

36. člen

Nabave, za katere so sredstva zagotovljena iz pomoči ali donacij, niso sestavni del načrtov nabav iz 34. in 35. člena tega zakona.

37. člen

Uporabnikom se zagotavljajo sredstva za amortizacijo do višine, ki je zagotovljena s proračunom.

Uporabniki uporabljajo amortizacijo za namene iz 34. in 35. člena tega zakona.

38. člen

Sredstva za opravljanje nalog na posameznih področjih in za socialne prejemke se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti.

Poraba sredstev za posamezno nalogo med uporabnikom in prejemnikom sredstev se dogovori s pogodbo, če ni z zakonom drugače določeno. Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki. Za nalogo, za katero zagotavlja sredstva več uporabnikov, je lahko sklenjena le ena večstranska pogodba.

39. člen

Sredstva za posamezno nalogo se izplačajo na podlagi obračuna za izvršeno nalogo oziroma računa, ki ga izda izvajalec naloge in je potrjen s strani pooblaščenih oseb uporabnika.

40. člen

Uporabniki morajo za nabavo opreme, investicijska in vzdrževalna dela, druge storitve in subvencije skleniti pogodbo z izvajalcem oziroma uporabnikom sredstev v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila in tem zakonom.

41. člen

Za nakup oborožitve, vojaške opreme, specialne operativne tehnike oziroma drug nakup zaupne narave, je potrebno predhodno soglasje komisije, ki jo imenuje vlada.

O nakupih iz prejšnjega odstavka vlada dvakrat letno obvešča Državni zbor.

42. člen

Pogodbe za nabavo opreme, za investicijska in vzdrževalna dela ter storitve, ki bodo opravljene v tekočem letu, lahko uporabniki sklepajo do 15. novembra tekočega leta.

Uporabniki lahko zahteve za izdajo soglasja k pogodbam, za katere je potrebno soglasje Ministrstva za finance, predložijo Ministrstvu za finance do 30. oktobra tekočega leta.

43. člen

K finančnim določbam pogodb iz prejšnjega člena, katerih vrednost presega 15.000.000 tolarjev, je potrebno soglasje Ministrstva za finance.

O zahtevi za izdajo soglasja mora Ministrstvo za finance odločiti v desetih dneh po vložitvi zahteve.

III. ZADOLŽEVANJE DRŽAVE IN UPRAVLJANJE Z DRŽAVNIM PREMOŽENJEM

44. člen

Za kritje odhodkov proračuna in odplačilo dolgov se Republika Slovenija v posameznem letu lahko zadolži doma in v tujini do višine, določene s proračunom, in sicer z najetjem posojil ali z izdajo vrednostnih papirjev.

O zadolžitvah iz prejšnjega odstavka odloča vlada, pogodbe o najetju posojil pa sklepa minister za finance.

O zadolžitvah iz prvega odstavka tega člena vlada obvešča Državni zbor.

45. člen

V obdobju začasnega financiranja se lahko Republika Slovenija zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo dolgov v obdobju začasnega financiranja.

Zadolžitev iz prejšnjega odstavka je sestavni del proračuna za tekoče leto.

46. člen

Ministrstvo za finance daje v promet državne vrednostne papirje in odloča o odkupovanju državnih vrednostnih papirjev.

Ministrstvo za finance kupuje in prodaja državne vrednostne papirje neposredno ali preko organiziranega trga vrednostnih papirjev.

47. člen

Promet z državnimi vrednostnimi papirji za potrebe intervencij na trgu vrednostnih papirjev se izvaja preko posebnega računa.

Sredstva za intervencije pri trgovanju z državnimi vrednostnimi papirji na trgu vrednostnih papirjev se zagotovijo v proračunu in izločijo na račun iz prejšnjega odstavka tega člena.

Prihodki od obresti za sredstva na računu iz prvega odstavka tega člena se vplačajo na ta račun.

Sredstva na posebnem računu se do 31. decembra v tekočem letu prenesejo v proračun.

48. člen

Vlada lahko odloča o predčasnem vračilu, reprogramiranju oziroma o zamenjavi državnih dolgov:
- če se s tem podpirajo ukrepi za doseganje gospodarskega ravnotežja,
- če se s tem zmanjšajo stroški državnega dolga,
- če se s tem izboljša kvaliteta zadolžitve in se pri tem skupna zadolžitev države ne poveča.

Pogodbe iz prejšnjega odstavka sklepa minister za finance.

Reprogramiranje državnih dolgov se lahko opravi tudi z izdajo novih državnih vrednostnih papirjev.

Reprogramiranje in zamenjava državnih dolgov se izkazujeta v bilanci stanja in ne v računu financiranja tekočega leta.

O predčasnem vračilu, reprogramiranju in zamenjavi državnih dolgov, vlada obvešča Državni zbor.

49. člen

Uporabniki izkazujejo v premoženjski bilanci državno premoženje, s katerim upravljajo.

Za državno premoženje se štejejo stalna in gibljiva sredstva, izkazana v aktivi premoženjske bilance in so v lasti države.

50. člen

Uporabniki sestavijo premoženjsko bilanco po stanju na dan 31. decembra v tekočem letu in jo do 30. septembra v prihodnjem letu predložijo Ministrstvu za finance.

Na podlagi premoženjskih bilanc uporabnikov sestavi Ministrstvo za finance premoženjsko bilanco države in jo do 31. decembra predloži vladi, vlada pa državnemu zboru do 31. januarja naslednjega leta.

V premoženjsko bilanco so vključena tudi sredstva, odvzeta ali prepuščena državnim organom v prosto razpolaganje v skladu z zakonom.

51. člen

O upravljanju in razpolaganju z državnim premoženjem odloča vlada skladno s predpisi o privatizaciji pravnih oseb in premoženja v lasti Republike Slovenije na predlog, ki ga pripravi uporabnik v soglasju s komisijo, ki jo imenuje vlada.

Ministrstvo za finance lahko predlaga vladi, da odloči o razpolaganju z delom državnega premoženja, če je to potrebno zaradi zagotavljanja prihodkov v bilanci prihodkov in odhodkov proračuna.

52. člen

Prihodki od prodaje in zamenjave državnega premoženja ter od odškodnin iz naslova zavarovanj, ki se uporabijo za nabavo osnovnih sredstev v skladu s posebnim načrtom nabav, niso sestavni del proračuna.

Posebni načrt nabav iz prejšnjega odstavka določi vlada.

53. člen

Uporabnik, ki pridobi nepremičnino, mora pripraviti zemljiškoknjižni predlog in ga poslati Javnemu pravobranilstvu Republike Slovenije v 30 dneh po pridobitvi, če ni z zakonom drugače določeno.

Javno pravobranilstvo Republike Slovenije vloži zemljiškoknjižni predlog pri pristojnem sodišču.

54. člen

Za brezplačno pridobitev osnovnih sredstev, katerih lastništvo ali uporaba bi povzročila nove stroške, je potrebno soglasje Ministrstva za finance.

Javno pravobranilstvo Republike Slovenije lahko vloži zemljiškoknjižni predlog za vpis nepremičnine iz prejšnjega odstavka le, če je predlogu priloženo soglasje Ministrstva za finance.

55. člen

Država lahko daje iz sredstev proračuna posojila ali kupuje vrednostne papirje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaradi izvajanja obveznega pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja.

O dajanju posojil ali kupovanju vrednostnih papirjev iz prejšnjega odstavka odloča vlada.

56. člen

Država lahko pridobiva deleže v gospodarskih družbah in zadrugah s konverzijo neplačanih davkov, prispevkov, carin in drugih dajatev v postopkih prisilne poravnave v skladu z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, iz sredstev proračuna, brezplačno ali na podlagi drugih zakonov.

O pridobivanju in razpolaganju z deleži iz prejšnjega odstavka odloča vlada.

57. člen

S prostimi denarnimi sredstvi na računih proračuna, računu rezerve Republike Slovenije in na računih uporabnikov, upravlja Ministrstvo za finance.

Uporabniki odpirajo in odpravljajo račune le s soglasjem Ministrstva za finance; na predlog Ministrstva za finance se računi uporabnikov odpravijo tudi po uradni dolžnosti.

Prosta denarna sredstva morajo biti naložena tako, da so na razpolago, če se pokaže potreba.

Prihodki od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi se vplačujejo v proračun.

58. člen

Uporabnik lahko uporablja sredstva proračuna za dajanje posojil le v primeru, če je tako določeno s posebnim zakonom.

Uporabnik obvešča Ministrstvo za finance o dajanju posojil iz prejšnjega odstavka na način, ki ga predpiše minister za finance.

IV. DRŽAVNA POROŠTVA

59. člen

Vlada lahko daje poroštva za izpolnitev posojilnih in drugih obveznosti domačih pravnih oseb skladno z zakonom o merilih in postopku za dajanje poroštev Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 21/95). Vlada lahko v letu 1996 odloča o dajanju poroštev za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb, pri katerih skupna višina glavnic ne presega 15.000.000.000 tolarjev.

O poroštvih iz prejšnjega odstavka obvešča vlada Državni zbor vsakih šest mesecev.

O drugih poroštvih države odloča Državni zbor s posebnim zakonom.

60. člen

Če so bila za izpolnitev obveznosti iz posojilnih pogodb ali drugih obveznosti, za katere je dala Republika Slovenija poroštva, uporabljena sredstva iz proračuna, izda Ministrstvo za finance najpozneje v 75 dneh od izpolnitve obveznosti nalog Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, da prenese v dobro proračuna Republike Slovenije z računa dolžnika tolarska sredstva v višini izvršenega plačila, povečanega za obračunane obresti in za druge stroške, nastale v zvezi z izpolnitvijo obveznosti.

Dokler ni izdan nalog za prenos v dobro proračuna, se sredstva proračuna, ki so bila uporabljena za izpolnitev obveznosti iz posojilnih pogodb ali drugih obveznosti dolžnikov, evidentirajo v knjigovodstvu proračuna kot terjatev do dolžnika.

V. RAČUNOVODSKO IZKAZOVANJE

61. člen

Osebe, ki so pooblaščene za razpolaganje s sredstvi pri uporabnikih, so odredbodajalci in odgovarjajo za zakonitost, gospodarnost, upravičenost in namembnost uporabe proračunskih sredstev.
62. člen

Računovodsko izkazovanje se opravlja za vsa ministrstva in vladne službe v Ministrstvu za finance.

Zaradi racionalnosti poslovanja lahko vlada na predlog Ministrstva za finance za uporabnike iz prejšnjega odstavka določi drugačno organiziranost računovodstev.

63. člen

Minister za finance predpiše standardne računovodske postopke in načine ter postopke poročanja uporabnikov Ministrstvu za finance.

64. člen

Vrste in roke za vključitev prihodkov in odhodkov v bilanco prihodkov in odhodkov ter način enotnega vodenja poslovnih knjig in letnih poročil za proračun in uporabnike proračunskih sredstev predpiše minister za finance.

65. člen

Način vodenja analitičnih evidenc državnega premoženja in metodologijo izdelave premoženjske bilance predpiše minister za finance.

66. člen

Pri kratkoročnem zadolževanju oziroma izdajanju kratkoročnih vrednostnih papirjev ter pri odplačevanju sukcesijskih obveznosti se na koncu proračunskega leta izkaže le razlika med prihodki in odhodki.

VI. PRORAČUNSKI NADZOR

67. člen

Nadzor nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov ter nad zakonitostjo in namembnostjo porabe proračunskih sredstev opravlja Ministrstvo za finance.

Naloge nadzora iz prejšnjega odstavka opravljajo proračunski inšpektorji pri Ministrstvu za finance.

68. člen

Uporabniki morajo proračunskim inšpektorjem omogočiti opravljanje nadzora in nuditi vse zahtevane podatke, listine in poročila, ki se nanašajo na inšpekcijski pregled.

Proračunski inšpektorji lahko predlagajo uporabnikom spremembe in dopolnitve njihovega poslovanja.

Proračunski inšpektorji so pri opravljanju nadzora dolžni čuvati državno, vojaško, uradno in poslovno skrivnost.

69. člen

Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za proračunske inšpektorje ter za izvrševanje proračunskega nadzora uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravo, in predpisi o splošnem upravnem postopku.

Če proračunski inšpektor pri opravljanju proračunskega nadzora ugotovi, da je bil kršen zakon ter drug predpis ali akt, katerega izvajanje nadzoruje, z odločbo naloži dejanja za odpravo ugotovljenih nepravilnosti v določenem roku.

Če proračunski inšpektor ugotovi, da imajo storjene nepravilnosti znake kaznivih dejanj, gospodarskih prestopkov ali prekrškov, predlaga uvedbo postopka zaradi prekrška ali gospodarskega prestopka ali prijavi kaznivo dejanje.

70. člen

Če se pri opravljanju proračunskega nadzora ugotovi, da so bila sredstva uporabljena v nasprotju z zakonom in proračunom, lahko proračunski inšpektor začasno ustavi izplačevanje sredstev s postavk, s katerih so bila sredstva nenamensko uporabljena.

Ukrep iz prejšnjega odstavka se izvrši na podlagi odločbe, ki jo izda proračunski inšpektor.

71. člen

Zoper odločbo proračunskega inšpektorja iz drugega odstavka 69. člena in drugega odstavka 70. člena je dovoljena pritožba na vlado v roku osmih dni od vročitve odločbe.

Pritožba zoper odločbo proračunskega inšpektorja ne zadrži njene izvršitve.

72. člen

O opravljenem nadzoru, ugotovitvah in odločitvah Ministrstvo za finance vsako četrtletje obvešča vlado, vlada pa Državni zbor in Računsko sodišče.

VII. POSEBNE DOLOČBE

73. člen

V proračunu se zagotavljajo sredstva za izplačilo odškodnin po 50. členu zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93).

74. člen

Sredstva požarnega sklada iz naslova požarne takse se zagotavljajo v višini, določeni z zakonom ne glede na znesek, ki je v proračunu določen za ta namen.

Sredstva požarnega sklada iz naslova požarne takse se v višini 50% namenjajo za financiranje nalog požarnega varstva v občinah v skladu z zakonom.

75. člen

Sredstva za realizacijo nacionalnih programov in zakonov, s katerimi je določen poseben način financiranja posameznih javnih potreb, se v letu 1996 zagotavljajo v znesku, določenim s proračunom, ne glede na znesek, ki je določen z nacionalnim programom ali zakonom, razen za namen iz 78. člena tega zakona.

76. člen

Od prihodkov proračuna za leto 1996, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov, se izloči 1.000.000.000 tolarjev v rezerve Republike Slovenije.

Če se prihodki proračuna dosežejo v manjšem obsegu, kot je predvideno v bilanci prihodkov in odhodkov in v računu financiranja, se lahko za kritje odhodkov uporabijo razpoložljiva sredstva rezerve.

Sredstva, ki se uporabijo po prejšnjem odstavku, se vračajo v rezerve Republike Slovenije v naslednjem letu z dodatnim izločanjem v višini 1% mesečnih prihodkov.

77. člen

Vlada odloča o uporabi sredstev rezerve Republike Slovenije do zneska 200.000.000 tolarjev v posameznem primeru za namene iz 1. točke 31. člena zakona o financiranju javne porabe (Uradni list RS, št. 48/90, 34/91-I, 30/92, 52/92 - odločba US, 7/93 in 43/93 - odločba US), če z zakonom ni drugače določeno.

O uporabi sredstev iz prejšnjega odstavka vlada obvešča Državni zbor.

78. člen

Sredstva za graditev avtocest po 2. členu zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za gradnjo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 46/93) se zagotavljajo v višini, določeni z zakonom, ne glede na znesek, ki je v proračunu določen za ta namen.

79. člen

V proračunu se zagotavljajo sredstva za plače v državnih organih in javnih zavodih za dejanska izplačila v koledarskem letu.

80. člen

Občine, ki prejemajo sredstva za finančno izravnavo, uporabljajo sredstva proračunov za kritje odhodkov iz naslova zagotovljene porabe v skladu z drugim in tretjim odstavkom 20. člena zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94).

Vlada lahko na predlog pristojnega ministrstva ustavi nakazovanje sredstev za finančno izravnavo v občini, ki ne uporablja sredstev proračuna za kritje odhodkov v skladu s prejšnjim odstavkom.

Občini, v kateri plače in drugi prejemki funkcionarjev in drugih zaposlenih, po ugotovitvi Računskega sodišča, presegajo plače in druge prejemke, izračune na podlagi zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94 in 13/95) in drugih predpisov, ki urejajo plače in prejemke delavcev in funkcionarjev v lokalnih skupnostih, lahko vlada ustavi nakazovanje sredstev za finančno izravnavo.

81. člen

Uporabnik sme oddati izvajalska dela brez javnega razpisa, če pogodbena vrednost ne presega 1.000.000 tolarjev.

82. člen

V proračunu se zagotavljajo sredstva za izvajanje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, če so odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije iz naslova uresničevanja pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja večji od prihodkov.

83. člen

Zaradi izvajanja obveznega pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja se lahko:
- Republika Slovenija zadolži do zneska, potrebnega za izvajanje z zakonom predpisanih pravic,
- predčasno vnovči državni dolg do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in do
Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter
- predčasno poravnajo obveznosti Republike Slovenije po zakonu o poračunavanju obveznosti
Republike Slovenije do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Uradni list RS, št.
71/94).

Zaradi izvajanja obveznega pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja se Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko zadolžujeta le s soglasjem ministra za finance.

84. člen

Če se izvajajo ukrepi iz 82. člena ali iz prve alinee prvega odstavka 83. člena tega zakona, lahko Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije razpolaga s prostimi denarnimi sredstvi na računih le s soglasjem ministra za finance.

85. člen

Za kritje odhodkov proračuna in odplačila dolga se Republika Slovenija v letu 1996 lahko zadolži do višine 47.000.000.000 tolarjev.

V zadolžitev iz prejšnjega odstavka se ne šteje zadolžitev po zakonu o zagotavljanju sredstev za realizacijo razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije v letih 1994 - 2003 in dodatna zadolžitev po prvem odstavku 83. člena tega zakona, če je to potrebno za izvajanje obveznega pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja.

Ne glede na prvi odstavek tega člena, se lahko Republika Slovenija v letu 1996 dodatno zadolži za nabavo poslovnih prostorov diplomatsko-konzularnih predstavništev, rezidenc veleposlanikov in šefov misij ter stanovanj generalnih konzulov, do višine 2.200.000.000 tolarjev. Posojila se lahko najamejo, če mesečna anuiteta posameznega posojila ne preseže zneska mesečne najemnine za navedene prostore.

VIII. KAZENSKE DOLOČBE

86. člen

Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba uporabnika:
- če uporabi sredstva proračuna za namene, ki niso predvideni v proračunu, ali če uporabi sredstva proračuna, če niso izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev (drugi odstavek 6. člena);
- če odda dela v nasprotju z 91. členom tega zakona;
- če daje iz sredstev proračuna posojila, ne da bi bilo tako določeno s posebnim zakonom (prvi odstavek 58. člena).

Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba uporabnika:
- če v roku ne predloži Ministrstvu za finance predloga mesečnega finančnega načrta (14. člen);
- če v roku ne predloži Ministrstvu za finance premoženjske bilance (50. člen);
- če proračunskim inšpektorjem ne nudi zahtevanih podatkov, listin in poročil, ki se nanašajo na inšpekcijski pregled (68. člen).

IX. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

87. člen

Minister za finance izda podrobnejše predpise o izvrševanju proračuna.

Predpise iz 9., 58., 63., 64. in 65. člena tega zakona izda minister za finance najkasneje v roku 30 dni po uveljavitvi tega zakona.

88. člen

Vlada s predlogom proračuna za prihodnje leto predloži Državnemu zboru finančne načrte: Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Ekološko razvojnega sklada Republike Slovenije, Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Filmskega sklada Republike Slovenije, Sklada Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Tehnološko razvojnega sklada Republike Slovenije, Sklada za poplačilo vojne odškodnine, Slovenskega odškodninskega sklada, Sklada za regionalni razvoj in ohranitev poseljenosti slovenskega podeželja, Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva, Sklada Republike Slovenije za sukcesijo, Sklada za dekomisijo NE Krško, Agencije Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic, Agencije Republike Slovenije za privatizacijo in prestrukturiranje, Agencije za trg vrednostnih papirjev in Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje za prihodnje leto.

Organizacije iz prejšnjega odstavka so dolžne finančne načrte predložiti vladi, v skladu z zakoni, ki urejajo njihovo delovanje in na podlagi izhodišč, ki se uporabijo za pripravo proračuna za prihodnje leto ter v rokih, določenih v izhodiščih.

89. člen

Vlada Republike Slovenije mora v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani in Mariboru, v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona sprejeti kriterije in merila za subvencioniranje študentske prehrane, pri čemer višina subvencije ne sme biti nižja od 60% vrednosti povprečne cene obroka.

Ob izpolnjevanju kriterijev iz prvega odstavka tega člena se bo v proračunu za leto 1996 zagotavljala najmanj realno enaka raven regresiranja bonov za študentsko prehrano kot v letu 1995.

Regres za bone za študentsko prehrano znaša v februarju mesecu 290 tolarjev, od 1. marca dalje, do sprejema kriterijev in meril iz prvega odstavka tega člena, pa se usklajuje z gibanjem drobno prodajnih cen v primerjavi s predpreteklim mesecem.

90. člen

Določba 62. člena tega zakona se uveljavlja postopno glede na organizacijske in tehnične možnosti, o čemer vlada obvešča Državni zbor vsake tri mesece.

91. člen

Do uveljavitve posebnega zakona iz 40. člena tega zakona se glede nabavljanja opreme in oddajanja del in storitev uporabljajo določbe zakona o izvrševanju proračuna in o proračunu Republike Slovenije za leti 1994 in 1995 (Uradni list RS, št. 26/94 in 40/95) in odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93 in 19/94).

92. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


Št. 411-01/95-45/1
Ljubljana, dne 23. januarja 1996


Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč


 

arhivska stran