KAJ JE PREDSEDNIK ZARES REKEL V SARAJEVU GLEDE DEVIZNIH VARČEVALCEV LB

Ljubljana, 26. september 2002


V državnem zboru je bilo predsedniku vlade dr. Drnovšku zastavljeno vprašanje, v katerem je tudi trditev, da se predsednik republike Milan Kučan zavzema za to, da bi morala Slovenija z denarjem slovenskim davkoplačevalcev poplačati devizne varčevalce LB iz BiH. To naj bi bil predsednik izrecno izjavil med uradnim obiskom v Bosni in Hercegovini 18. julija letos.

Dejstva so drugačna. Predsednik Kučan se ves čas zavzema za uspešen izid nasledstvenih pogajanj in nanje veže tudi končnega plačnika deviznih hranilnih vlog pri LB. Obenem zagovarja stališče, da je treba tudi v dvostranskih pogovorih iskati rešitve, še posebej za male varčevalce, ki jim je ta njihov denar pogosto kar eksistenčno vprašanje, problem pa ravno zaradi tega tudi moti širši razmah vsestranskega, še posebej gospodarskega sodelovanja v tem primeru z BiH. V pismu predsedniku vlade po obisku v BiH predsednik Kučan izrecno izpostavlja stališče, da takšna rešitev v ničemer ne sme prejudicirati izida nasledstvenih pogajanj med naslednicami bivše skupne države (glej spletna stran PRS). Stališča predsednika republike so torej povsem v skladu s stališči in odločitvami, ki jih je o tem sprejel Državni zbor Republike Slovenije.

»Kar zadeva varčevalce v nekdanji Ljubljanski banki, mislim, da je prišel čas, da poskušata vladi ta problem rešiti na bilateralni ravni. Ljudje imajo pravico, da pridejo do svojega denarja. Kako bodo države, ki so nastale na tleh nekdanje Jugoslavije, to vprašanje rešile, je za ljudi pravzaprav irelevantno. Rešljivo pa je gotovo v celoti medsebojnih odnosov,» je izjavil na tiskovni konferenci v Sarajevu (glej spletna stran PRS). V vseh uradnih pogovorih z najvišjimi predstavniki BiH je izrecno vztrajal pri slovenskem stališču, da je končna rešitev za devizne vloge mogoča samo v okviru nasledstvenih pogajanj. To pa ne izključuje dvostranskih iskanj morebitnih rešitev pred koncem zapletenih in dolgih nasledstvenih pogajanj.

Takšne pogovore so pred tremi leti med uradnim obiskom v Sloveniji ponudili predsedstvu BiH tudi visoki predstavniki slovenske vlade, pogajalcem ostalih naslednic SFRJ pa slovenski pogajalci. Druga stran je kazala bistveno manj pripravljenosti kot Slovenija.