NA DEVETEM SREČANJU SREDNJEEVROPSKIH DRŽAV, KI BO MAJA V SLOVENIJI, ŠESTNAJST PREDSEDNIKOV DRŽAV

Ljubljana, 23. april 2002


Na povabilo predsednika republike Milana Kučana bo deveto srečanje predsednikov držav Srednje Evrope 31. maja in 1. junija v Sloveniji. Takšen je bil dogovor lanskega srečanja v Verbaniji (Lago Maggiore) v Italiji. Danes je predsednik Kučan sprejel veleposlanike držav udeleženk in se z njimi pogovarjal o vsebini srečanja.

Udeležbo na srečanju so potrdili vsi predsedniki držav Srednje Evrope, prihod pa je napovedala tudi večina predsednikov držav iz širšega srednjeevropskega območja, ki so bili povabljeni po dogovoru na lanskem srečanju.

Devetega srečanja, ki bo največje in najpomembnejše multilateralno srečanje na tej ravni na slovenskih tleh sploh, se bodo po napovedih udeležili predsedniki kar šestnajstih držav: Avstrije, Češke, Madžarske, Poljske, Nemčije, Italije, Slovaške, Ukrajine, Moldavije, Romunije, Bolgarije, Hrvaške, Federativne Republike Jugoslavije, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Slovenije. Po številu zastopanih držav bo to največje srečanje predsednikov držav iz širšega srednjeevropskega območja.

V skladu z dogovorom se bodo predsedniki letos osredotočili na vlogo Srednje Evrope v združujoči se Evropi in dosežkom tranzicijskih procesov v srednjeevropskih državah. V pismu, poslanem udeležencem srečanja, je predsednik republike Milan Kučan predlagal nekaj vprašanj za razpravo o evropski prihodnosti, ki so skupna vsem državam, iz katerih prihajajo udeleženci srečanja.

Predsednik Kučan predlaga, da bi iskali skupne odgovore o tem, ali je Evropa sposobna uveljaviti svoj vpliv in prevzemati svoj del odgovornosti za prihodnost globalnega sveta; ali je pripravljena razvijati svojo politično identiteto, da bi tako vlogo lahko prevzela; ali širitveni procesi EU in NATO že ustrezajo zahtevam po duhovno, politično, gospodarsko in varnostno dovolj povezani celoti; ali bo evropska konvencija dala odgovore na ta ključna vprašanja; ali ureditev Evrope, kakršna je bila oblikovana z dejanji zavezniške koalicije po drugi svetovni vojni in s padcem berlinskega zidu v zadostni meri varuje politično demokracijo, stabilnost, mir in varnost celotne Evrope, tako da teh vrednot nasprotujoče težnje ne morejo ogroziti; ali integracijski procesi v resnici prispevajo k preseganju evropskih političnih delitev in preprečevanju novih; ali je Srednja Evropa zmožna iz lastnih izkušenj ponuditi odgovore na vprašanja evropske in svetovne prihodnosti; ali je Srednja Evropa sposobna bolj pomagati pri transformacijskih procesih JV Evrope, kjer so varnost, enakost v različnosti, demokracija in blaginja po krvavih vojnah še vedno odmaknjene vrednote.

Cilj srečanj predsednikov srednjeevropskih držav je utrjevati poti za čim hitrejšo organsko in vsebinsko zraščanje nekdanjega političnega Vzhoda in Zahoda na temelju tradicionalnih vrednot, na katerih so se evropski narodi formirali. So priložnost za pogovor o vprašanjih evropske in globalne družbe prihodnosti ter veznega tkiva, ki ga predstavlja sistem vrednot. Srečanja so nastala v času, ko je padla blokovska delitev Evrope, ostajale pa so njene posledice. Udeležba, ki je od prvotnih sedmih zrasla na šestnajst predsednikov držav, kaže na velik interes za sodelovanje.

Več o dosedanjih srečanjih:
http://www.uvi.si/slovenija-summit/slo/