POMOČ ZA UTIRANJE POTI V EVROATLANTSKE POVEZAVE
Intervju predsednika Milana Kučana za federalno tiskovno agencijo Bosne in Hercegovine FENA
Pred uradnim obiskom predsednika RS Milana Kučana v Bosni in Hercegovini

Ljubljana, 16. julij 2002


1. Predsjedništvo BiH vas je pozvalo da vam uruči priznanje ili zahvalnicu za sve što ste u proteklih deset godina uradili za BiH. Gospodine Kučan šta posjeta Sarajevu znači za vas?

Upam, da moj obisk Sarajeva pomeni novo priložnost za širše skupno premišljanje ob koncu velikega zla in trpljenja, ne le prebivalstva tega izmučenega mesta, marveč tudi celotne samostojne države BiH. Z velikimi upanji me navdajajo tudi jasni znaki obnove, nove rasti in normalnega življenja ljudi.

Slovenija je ves čas od usodnega leta 1991 Bosni in Hercegovini stala ob strani, jo podpirala kot celovito državo, sprejemala begunske valove trpečih ljudi in zahtevala oster nastop mednarodne skupnosti zoper agresorje. Žal je do tega prišlo šele leta 1995. Stojimo na strani neodvisne in nedeljive Bosne in Hercegovine, ki jo konstituirajo pripadniki treh enakopravnih narodov, tudi danes in vam želimo pomagati pri utiranju poti v evroatlantske povezave z vso našo izkušnjo, če boste to želeli.

Te dni, ob spominu na Srebrenico 11. julija 1995, pa se sprašujem, ali bi lahko ta in druge pokole bošnjaških ljudi preprečili. Moj odgovor je nedvoumen: da. Evropska politika na bošnjaških in hercegovskih tleh v obdobju 1991 do 1995 kljub zahtevnosti razmer ni bila na ravni zgodovinske odgovornosti, ki so ji jo naložili dogodki. Upam pa, da je izkušnja dovolj zavezujoča, saj ob koncu leta Evropa prevzema za prihodnost vaše države polno odgovornost.

2. Kako cijenite dosadašnje ukupne političke i gospodarske odnose Slovenije i BiH?

Kljub nekaterim odprtim vprašanjem in razlikam v pogledih na sodelovanje med državama so odnosi, po mojem mnenju, vzpodbudni, zlasti gospodarski. Slovenska podjetja veliko investirajo v nove obrate in s tem nova delovna mesta, ki jih vaša država potrebuje v prvi vrsti. Do veljave prihajajo višje oblike gospodarskega sodelovanja.

Vsestranski odnosi bi bili lahko še boljši in plodnejši, saj obe strani dosledno izhajata iz suverenosti držav, razumeta in upoštevata različne interese ter sta privrženi evropskim vrednotam in normam na vseh področjih državnega in družbenega življenja. Tudi vsa odprta vprašanja so rešljiva, vendar po poti dialoga in sporazumevanja. Enostranska dejanja državnih organov temu samo škodujejo. Nenazadnje se je tako pričelo tudi razpadanje Jugoslavije.

3. Predviđeni su susreti s najvišim zvaničnicima BiH. Koliko ti susreti i razgovori mogu unaprijediti odnose Slovenije i BiH?

Ves čas sem ravnal skladno s prepričanjem, da lahko samo stalni stiki in dialog pomagajo pri boljšem poznavanju in razumevanju razmer in pri iskanju rešitev. Razgovori z odgovornimi državniki in politiki so prav gotovo hrbtenica teh procesov. Zelo veliko pa so in še bodo k temu pripomogli stiki med podjetniki, znanstveniki, kulturniki in drugimi, posebej predstavniki civilne družbe, ki množično utirajo pota medsebojnega prijateljstva in sodelovanja.

4. Poseban problem za građane BiH predstavlja vizni režim sa Slovenijom. Na primjer građani iz Bihaća moraju preći 400 kilometara da bi došli u Ambasadu Slovenije u Sarajevo da podignu vizu.

Žal vizni režim od Slovenije zahtevajo evropske direktive in norme. Tu je znamenita šengenska meja, ki se bo kot zunanja meja Evropske unije zakoličila na vzhodni in jugovzhodni slovenski meji. Po lanskem 11. septembru v ZDA še močneje vplivajo na strožje razumevanje te evropske meje terorizem, migracijski valovi, trgovina z ljudmi in drogami. A vendar ni razlogov, da se naši državni organi ne bi mogli sporazumeti za tehnične olajšave tako pri vizah kot pri prehajanju meje. Morda bi pri tem lahko pripomoglo tudi odprtje konzulatov. Zavzel se bom za to pri slovenski vladi.

5. Pitanje Ljubljanske banke i duga građanima BiH opterećuje odnose dvije države. Smatrate li da će u skoroj budućnosti to pitanje biti riješeno?

Čeprav je zgodba s hranilnimi vlogami predmet pogajanj naslednic SFRJ v okviru Banke za mednarodno poravnavo v Baslu, ker so garancije za devizne hranilne vloge izločene iz sporazuma o nasledstvu, sem bil že doslej prepričan, da bi bilo modro in z veliko dobre volje mogoče rešiti tudi to vprašanje, saj zadeva mnoge ljudi, običajne smrtnike kot pravimo, ki bi jim ta denar dal nov življenjski zagon.

Sem pa ob tem tudi prepričan, da celote naših medsebojnih odnosov ne bi smeli motriti samo skozi ta problem, ki ga Slovenija ni nikoli zanikala.


6. U politici ste na najvišim mjestima više od 20 godina. Kako bi danas sa jedne povijesne distance komentirali raspad SFRJ, nezavisnost novonastalih država, rat u Sloveniji, Hrvatskoj, BiH i na Kosovu?

Smrt prve in kasneje druge Jugoslavije je bila skoraj neogibna nujnost, zato ker v nobeni od njih ni bilo pripravljenosti udejanja resnično enakopravne mednacionalne odnose in spoštovati nacionalne, kulturne, religiozne in druge različnosti ter pluralno politično demokracijo znotraj relativno avtonomnih eno ali več nacionalnih političnih entitet. V jedru razdiralne in rušilne sinergije je tičal agresivni, zlasti velikosrbski nacionalizem, ki se je razraščal na razumevanju Jugoslavije predvsem kot države, ki naj Srbom kot največjemu narodu omogoči, da živijo v isti državi in naj zato najprej služi srbskim interesom. Za razpad enotne države leta 1991 je neposredno odgovorna agresivna politika takratne srbske politične elite, ki je do skrajnosti pripeljala razlike v razumevanju Jugoslavije kot večnacionalne skupnosti in federativne države. Vojni in nasilju, ki je sledilo, bi se lahko izognili in se razšli razmeroma mirno, kot se je to zgodilo na Češkoslovaškem in celo v Sovjetski zvezi. A ker so v Beogradu izbrali pogubno logiko, da cilj posvečuje sredstvo, je nujno sledila krvava drama, za katero ni opravičila in za katero morajo krivci tudi kazensko odgovarjati. Slovenci smo imeli tudi nekaj sreče in modrosti, ker smo se z enotnim odporom izognili tragediji in ubranili svojo plebiscitarno odločitev o neodvisni državi. Žal je bilo pri vas in tudi drugod drugače.

7. Vi ste bili učesnikom velikih previranja u SFRJ, susretali ste se sa Slobodanom Miloševićem, ukoliko bi vas Haški tribunal pozvao da svjedočite protiv Miloševića da li biste pristali i na čemu bi se zasnivalo vaše svjedočenje?

Haški tribunal razsoja o kazenski odgovornosti Miloševića in drugih obtoženih za zločine proti človeštvu, genocid in druge kršitve mednarodnega kazenskega in vojnega prava v obdobju 1991-1999 na Kosovu, Hrvaškem in Bosni in Hercegovini. Pri teh dogajanjih Slovencev ni bilo niti kot žrtev niti kot povzročiteljev. To velja tudi zame. Slobodana Miloševića sem poslednjič srečeval na mednarodni mirovni konferenci pod vodstvom lorda Carringtona, ki je sprejela t.i. Badinterjevo mnenje komisije o razpadu Jugoslavije.

Kar zadeva politične analize vzrokov, ki so do tega privedli, in odgovornosti za nastanek zla, sem svoje poglede razložil v mnogih domačih in tujih medijih, nastopil v tujih parlamentih, na mednarodnih konferencah in univerzah. Zato so dostopna tudi svetovni politični javnosti. Če pa bi to od mene želel tudi haški tribunal, sem svoje politično videnje pripravljen ponoviti tudi tam.

8. U Sarajevu ćete privatno posjetiti i gospodina Aliju Izetbegovića za koga kažu da je vaš dobar prijatelj. Kakva je bila suradnja posljednjih 10 godina vas i gospodina Izetbegovića?

Z Alijo Izetbegovićem me veže veliko. Skupaj sva kljub nekaterim razlikam v pogledih viharila obdobje 1989-1992, ko smo poskušali preprečiti nerazumno in napadalno nacionalistično politiko razdiralcev skupne države in se dogovoriti za sporazumne drugačne odnose ali miren razhod. Sodelovala sva, ko je zdivjala vojna na tleh BiH in se v imenu najinih držav dogovarjala o naši pomoči. Sodelovala sva tudi ob in po Daytonu vse do njegovega odhoda s politične scene. Veliko je bilo preizkušenj skozi katere sva šla in ga štejem za svojega iskrenega prijatelja. Veselim se srečanja z njim in z zanimanjem bom poslušal njegove presoje razmer v BiH, na Balkanu in tudi naših meddržavnih odnosov.