ŠČUKA V RIBNIKU Z LENIMI KRAPI

Ljubljana, 16. marec 2002


Čeprav şta se Urad predsednika republike in predsednik osebno v preteklih letih večkrat odzvala na neresnične trditve bivšega obrambnega ministra in predsednika SDS in so demantiji ali pojasnila dostopni tudi na spletni strani www.up-rs.si, želimo tudi ob njegovem zadnjem intervjuju v Sobotni prilogi Dela (Ščuka v ribniku z lenimi krapi, str. 4 z dne, 9. 3. 2002) dati nekaj pojasnil.

G. Janez Janša vedno znova razume zamenjavo ministra kot politično likvidacijo, samo ko gre za njegovo razrešitev s položaja ministra za obrambo leta 1994. To t.im."likvidacijo" poskuša na vsak način pripisati predsedniku republike, čeprav je bil razrešen na predlog predsednika vlade in po sklepu državnega zbora. Zakaj to počne, je najbrž vprašanje za analitike slovenskega političnega dogajanja in ne demantijev Urada predsednika republike. Takšno je tudi vprašanje, zakaj pri tem zanemari značaj in pomen dogodka v Depali vasi za urejene odnose med vojsko in civilno družbo v demokratični državi, kar je pripeljalo do razrešitve ministra. Ta dogodek je dobil svoje mesto tudi v poročilu State Departmenta o kršitvah človekovih pravic v Sloveniji.

Nekaj drugega pa je, če kot razlog za t.im. "likvidacijo" navaja, da je "končni lov (na obrambnega ministra) nedvoumno odprl (predsednik republike) s tisto znano izjavo v Novi Gorici marca 1994, da so za dosego ciljev dovoljena vsa sredstva, tudi likvidacije". Predsednik republike je takrat svaril pred možnostjo, da bi taka politika v Sloveniji dobila domovinsko pravico. To g. Janez Janša ve, to je vedel tudi takratni državni zbor, vedela je tudi vlada in vedela je tudi javnost. Skoraj neverjetno pa se zdi, da g. Janez Janša svoje trditve ilustrira s pričevanji nekdanjih obveščevalcev Udbe in Kosa, ko se mu zdijo verodsotojna.

G. Janez Janša v intervjuju označi kot zlorabo položaja podelitev državnega odlikovanja filantropu Georgeu Sorosu, ki je bil na predlog več ustanov civilne družbe odlikovan za zasluge pri spodbujanju in razvijanju odprte demokratične in humane družbe v sodobnem svetu ter za zasluge pri uveljavljanju odprte, strpne in razsvetljene civilne družbe v Republiki Sloveniji. Po mnenju g. Janeza Janše naj bi bilo odlikovanje možno podeliti le za prispevek k slovenski osamosvojitvi, vendar tretji člen Zakona o odlikovanju Častni znak svobode RS (Uradni list RS, št. 24/92) jasno določa, da se odlikovanje podeljuje tudi "za zasluge in osebni prispevek pri vzpostavljanju, razvijanju in krepitvi mednarodnih odnosov, ki prispevajo k mednarodnemu priznanju in uveljavljanju Republike Slovenije ter za zasluge na drugih področjih življenja in dela, ki so pomembna za suverenost in svobodo Republike Slovenije".

Špela Furlan
Urad predsednika repubilke