MINISTRSTVO ZA OBRAMBO O IZJAVI PREDSEDNIKA REPUBLIKE V ZVEZI Z OROŽJEM

Ljubljana, 1. september 1993


Sredstva javnega obveščanja so 30. in 31. 08. 1993 objavila sporočilo Ministrstva za obrambo v zvezi z nastopom predsednika Republike Slovenije Milana Kučana v radijski oddaji Studio ob 17. dne 26. 08. 1993. V sporočilu je vrsta neresničnih in zavajajočih trditev, iz katerih so izpeljane vrednostne sodbe in politične ocene. Odgovorno opravljanje državnih zadev zahteva natančno navajanje dejstev, zato Urad predsednika Republike Slovenije daje pojasnila, ki temeljijo na dokumentaciji urada.

1. Dejstva o odvzemu orožja teritorialne obrambe s strani JA maja 1990 in tudi o vlogi Predsedstva RS in predsednika Kučana so znana. O njih je Predsedstvo Republike Slovenije dvakrat 14. 06. 1990 in 18. 07. 1990, poročalo slovenski skupščini. Poročili je pripravilo ob sodelovanju takratnega Sekretariata za ljudsko obrambo in Sekretariata za notranje zadeve Republike Slovenije. Skupščina je na sejah zborov dne 30. in 31. 07. 1990 sprejela poročilo Predsedstva RS in podprla njegova stališča in ukrepe.

2. Neresnične so navedbe, da je bil predsednik Milan Kučan "že precej prej", preden se je začelo odvzemanje orožja TO, o tem obveščen. Predsednika ni o tem prej obvestil nihče, tudi ne takratna Služba državne varnosti.

3. Predsednik Kučan ni sklical sestanka z upokojenimi generali v času, ko je Sloveniji odvzem orožja šele grozil, kot navaja Ministrstvo za obrambo. Ta sestanek je bil sklican 24. 05. 1990, ko je bila akcija odvzema orožja s sklepom Predsedstva Republike Slovenije z dne 18. 05. 1990 že zaustavljena. Na tem sestanku torej ni tekla beseda o izročitvi orožja Teritorialne obrambe, ampak o tem, kakšno reagiranje Jugoslovanske armade je mogoče pričakovati potem, ko se je Slovenija uprla zahtevi za izročitev orožja, nadalje o tem, kako se Slovenija pripravlja na možno ukrepanje Jugoslovanske armade ter končno o pripravljenosti generalov, da aktivno sodelujejo v obrambi Slovenije.

4. Glede zahtev Predsedstva Republike Slovenije, da takratni Republiški sekretariat za ljudsko obrambo poroča o nakupu orožja za Teritorialno obrambo Slovenije, so stvari potekale drugače kot trdi Ministrstvo za obrambo. Predsedstvo je prvič zahtevalo odgovor na vprašanja, koliko orožja je bilo kupljenega in kakšno, kje in kako ter kolikšna sredstva so bila za to porabljena, že na svoji 26. seji, ki je bila 22. 01. 1991 in sicer na predlog člana predsedstva dr. Dušana Pluta. Predsednik predsedstva Milan Kučan je takrat razpravo sklenil s predlogom, naj pristojna sekretariata, za obrambo in notranje zadeve, pripravita za člane predsedstva promemorijo o bistvenih dejstvih glede nakupov orožja, vso dokumentacijo o tem pa naj spravita in zavarujeta, da bo na razpolago, če bo kdaj kasneje skupščina ustanovila preiskovalno komisijo oziroma, če bo zastavljeno vprašanje, ali se je kdo osebno okoristil pri teh nakupih. Zahtevo je Predsedstvo RS ponovilo na 27. seji 06. 02. 1991. Takrat je sklenilo, da sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša lahko poda ustno informacijo o teh vprašanjih na seji. Vendar pa na naslednji, 28. seji Predsedstva RS in tudi na kasnejših sejah to ni bilo storjeno. S približevanjem datuma osamosvojitve so bile za Predsedstvo Republike Slovenije pomembnejše priprave na izvedbo plebiscitne odločitve in ni vztrajalo na sekretarjevem poročanju o omenjenih vprašanjih.

5. Na sestanku vseh članov Predsedstva Republike Slovenije in predstavnikov Ministrstva za obrambo in Ministrstva za notranje zadeve v Poljčah 13. 05 1991 je bil predstavljen dokument o možnih variantah razdružitve z obrambnega vidika. Na sestanku so se oblikovala bistvena stališča o obrambi pred možno agresijo JA. Do sestanka je prišlo potem, ko sta oba ministra s temi projekti v Ljubljani seznanila predsednika Milana Kučana in je ta predlagal, da se s projekti seznanijo vsi člani Predsedstva RS.

6. Netočna je trditev o vrstnem redu pogovorov s Hasanom Čengićem, ki jo Ministrstvo za obrambo opira na rezultate preiskave v zvezi z ilegalno pošiljko orožja na mariborskem letališču. Hasana Čengića, člana RŠTO BiH in pooblaščenega odposlanca predsednika Republike BiH Alije Izetbegovića, sta najprej sprejela minister za obrambo Janez Janša in njegov pomočnik Andrej Lovšin ter šele zatem predsednik Milan Kučan, ki je nato tudi sklical sejo Sveta za obrambo. To je razvidno iz zapisnika 4. seje Sveta za obrambo pri Predsedstvu RS z dne 23. 06. 1992. Fikreta Abdića, člana Predsedstva Republike BiH, pa je sprejel predsednik Republike Slovenije dne 13. 08. 1992 v navzočnosti ministra za obrambo Janeza Janše. To je razvidno iz zapisnika 5. seje Sveta za obrambo pri Predsedstvu RS z dne 17.08. 1992.

7. Dokumenti zaupne narave so v Uradu predsednika Republike Slovenije varovani in dostopni državnim organom oziroma pooblaščenim osebam. Dostopni so, kot je bilo že večkrat povedano, tudi Ministrstvu za obrambo. V zvezi s preiskavo na mariborskem letališču je bil na primer na njihovo prošnjo omogočen vpogled v te dokumente Ministrstvu za notranje zadeve. Urad zagotavlja, da nobenega dokumenta, tudi ne tistega, ki je bil objavljen v 34. številki Mladine z dne 31. 08. 1993, ni dal na razpolago nepooblaščenim osebam. Urad predsednika pričakuje, da bodo pristojni organi raziskali vse primere dosedanjih objav takih listin v medijih, začenši z objavljenim zapisom telefonskega pogovora člana Predsedstva RS s tujim diplomatskim predstavnikom tik pred začetkom desetdnevne vojne v Sloveniji.

Ne glede na vse navedbe Ministrstva za obrambo pa njegov petstranski komunike v bistvu potrjuje predsednikovo pojasnilo v Studiu ob 17., da je Slovenija za potrebe svoje obrambe legitimno kupovala orožje pred agresijo JA in med njo ter da je predsedstvo sprejemalo politična stališča o pomoči Hrvaški ter Bosni in Hercegovini pri obrambi pred agresijo z utemeljitvijo, da je pomoč obema državama tudi obramba Slovenije pred skupnim napadalcem. Konkretne odločitve sta v okviru svojih pristojnosti in odgovornosti ter možnosti, ki jih je imela Slovenija, sprejemala vlada oziroma Ministrstvo za obrambo. Predsedstvo Slovenije s temi odločitvami ni bilo seznanjeno. Predsedstvo republike oziroma njegov Svet za obrambo pa nista nikoli sprejela političnega stališča o tem, da je za izpeljavo pomoči Hrvaški ter Bosni in Hercegovini dovoljena trgovina z orožjem tako, da bi naši državni organi to orožje kupovali in ga potem prodajali drugi državi. Če so organi ali posamezniki v njihovem imenu v Republiki Sloveniji to morebiti počeli, za tako ravnanje torej niso imeli nikakršne politične podlage v stališčih Predsedstva Republike Slovenije.