KUČAN GLEDE VAROVANJA NIMA NOBENIH ŽELJA

Ljubljana, 14. november 2000


Članek "Kučan bi bil rad varovan do smrti" o varovanju oseb in objektov in tozadevni vladni uredbi (Jadran Vatovec, Slovenske novice, 14.11. 2000, str. 2) želimo korigirati z nekaterimi dejstvi.

1. Predsednik republike Milan Kučan nima glede varovanja prav nikakršnih osebnih želja. Nikoli ni zase ne zahteval ne želel varovanja, torej tudi ne "varovanja do smrti". Gre za konceptualno vprašanje in za sistemsko ureditev varovanja inštitucije predsednika republike in ne njenega aktualnega nosilca.

2. Mnenje k predlogu Uredbe je Ministrstvu za notranje zadeve na posebno zaprosilo ministra Jambreka, ki je prosil za pripombe glede na izkušnje predsednika kot osebe, ki je varovana po funkciji, posredoval Urad predsednika republike. Gre za načelna stališča glede sistemske ureditve in ne za osebne izkušnje predsednika z varovanjem.

3. Urad predsednika je na podlagi opravljenih delovnih in strokovnih razprav v Uradu pripravil mnenje in ga poslal ministru Jambreku. V mnenju je upošteval oziroma izhajal iz veljavnega zakona o policiji, pozitivnih izkušenj dosedanje ureditve tega področja ter ureditve in prakse v drugih državah - tudi glede sistemske ureditve varovanja predsednikov držav po preteku njihovega mandata. S tem mnenjem, kot tudi ne z nobenim drugim doslej, se nista niti predsednik niti urad predsednika zavzemala za posebno samostojno varnostno službo, ločeno in neodvisno od policije. Takšna služba tudi sedaj ne obstoji.

4. Glede zakona o predsedniku republike, ki ga omenja avtor članka, gre za posebni sklep Državnega zbora (14. redna seja, točka 20., junij 1999), s katerim je "predlagal Vladi RS, da pripravi predlog zakona o predsedniku Republike Slovenije!" Doslej ta zakon Državnemu zboru še ni bil predložen.

5. Predsednik republike, oz. njegov Urad, do danes ni dobil nikakršnega odgovora od ministra za notranje zadeve niti ni bil obveščen, ne od vlade ne od ministra ali generalnega direktorja policije o tem, da je bila uredba sprejeta. Z uredbo se je seznanil šele iz Uradnega lista z dne 14. 11. 2000.