ODGOVOR NA "POZIV GENERALNI DRŽAVNI TOŽILKI" FRANCA PUKŠIČA

Ljubljana, 3. junij 1999


V Dnevniku, dne 3. junija 1999 (rubrika Odmevi, 2. stran), je predsednik preiskovalne komisije o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine državnega zbora Franc Pukšič v Pozivu generalni državni tožilki med drugim navedel, da se generalna državna tožilka ukvarja le in predvsem s tožilsko skupino za posebne primere in da je bilo tako tudi ob njenem obisku pri predsedniku države, gospodu Milanu Kučanu, o katerem so mediji poročali 1. 6. 1999.

Ta navedba ne drži. Predsednik republike Milan Kučan je 31. maja 1999 v dogovoru z generalno državno tožilko Zdenko Cerarjevo povabil na pogovor o aktualnih problemih slovenskega državnega tožilstva vse vrhovne državne tožilce in vodje višjih in okrožnih državnih tožilstev. Pogovora sta se udeležila tudi minister za pravosodje Tomaž Marušič in predsednica Odbora za notranjo politiko in pravosodje državnega zbora Darja Lavtižar-Bebler. Državni tožilci so seznanili predsednika republike s svojimi prizadevanji za čim bolj uspešno, strokovno in učinkovito opravljanje z zakonom določenih nalog in z napori za odpravljanje zaostankov, kar je pomembno za spoštovanje pravice človeka do sojenja v razumnem roku, predsednik republike pa jih je podprl v njihovem prizadevanju, da bi bili pri svojem delu samostojni in neodvisni. Tak položaj tožilcev so skladno z načeli pravne države dolžne spoštovati in varovati vlada in vse druge državne ustanove in politične stranke. Tožilci pa za svoje odločitve nosijo vso odgovornost. Prav bi bilo, da bi se gospod Franc Pukšič, predsednik preiskovalne komisije prepričal o resničnem stanju stvari, preden se je lotil pisanja o njih.