Javni nastopi

POSREČEN ČAS OBISKA PRED ŠIRITVIJO EU IN NATO
Dvodnevni uradni obisk predsednika Zvezne republike Nemčije dr. Johannesa Raua
Skupna tiskovna konferenca – izjava predsednika Kučana

Ljubljana, 29. maj 2002


Milan Kučan:
Spoštovani gospod predsednik, gospa Rau, spoštovane gospe in gospodje. Za Slovenijo je izjemna priložnost, da jo je obiskal predsednik Zvezne republike Nemčije. Predsednik prijateljske Nemčije je človek, ki je velik prijatelj Slovenije, človek ki je naklonjen širitvi evropskih etičnih, duhovnih vrednot na cel evropski prostor, zagovornik širitve Evropske unije, širitve Nata in uveljavljanja Evrope ali odgovornosti Evrope za politične, gospodarske, socialne in varnostne razmere v svetu.

Nemčija je gospodarski, duhovni in politični velikan in za Slovenijo je zelo pomembno, da ima s tako vplivno in ugledno državo, državo ki uživa toliko spoštovanja v svetu, možnost stalnega in odprtega dialoga; da pozna in razume njena stališča in ima hkrati možnost povedati tudi svoja stališča, poglede in interese tako pomembnim in uglednim sogovornikom.

Čas obiska je posrečen. To je čas neposredno pred odločitvami o dokončni širitvi Evropske unije, čas pred dokončnimi širitvami Nata. Za obe širitvi je Slovenija življenjsko zainteresirana. Doslej je imela podporo ZRN, s podporo računa tudi v teh sklepnih dejanjih in računa na partnerstvo z Nemčijo tudi v času potem, ko bosta obe državi članici teh dveh velikih evropskih integracij, kjer bosta lahko skupaj z drugimi prihajali s pobudami, kako usposobiti Evropo za to, da bi v svetu, kakršen je, ob svoji nesporni gospodarski in duhovni moči in vplivu imela tudi ustrezen političen vpliv in ustrezno politično odgovornost.

Obisk je priložnost za pogovor o gospodarskih, socialnih, političnih in še posebej tudi varnostnih problemih sodobnega sveta. Sveta, ki ga je globaliziral najprej kriminal, potem mnoge negativne razsežnosti globalizacije in ki jim počasi sledijo tudi pozitivni učinki globalizacije. Ti naj bi bili dostopni vsemu človeštvu, na istih vrednotah, na temelju socialno-tržnega gospodarstva in človeške solidarnosti. To je doktrina, to je temelj, ki ga je uspešno razvila za svoj razvoj tudi Zvezna republika Nemčija.

S predsednikom sva o teh vprašanjih že govorila in bova še govorila. Bila sva skupnega mnenja, da vse te novosti prinašajo s seboj veliko novega in tudi marsikaj zaskrbljujočega. Tako, kot je pozitiven včeraj podpisani sporazum med Nato in Rusijo – ne da bi Rusija postala ali mislila da bo postala članica Nata. To pomeni neko kvalitativno novost v svetu. Pomeni pa tudi izziv za Evropo, za nujnost premisleka o lastnem položaju v teh novo nastalih razmerjih.

Nemčija je za Slovenijo ne samo eden najpomembnejših, ampak po kvaliteti in po kvantiteti najpomembnejši gospodarski partner - ne samo po količini blagovne menjave, ampak tudi po tehnoloških in drugih vidikih. Vsa ta dejstva govorijo o velikem interesu Slovenije za dobro, prijateljsko in stalno sodelovanje z Nemčijo.

Posebej se mi zdi pomembno poudariti, da je predsednik Zvezne republike Nemčije, ki je na obisku v Sloveniji, predsednik Rau, človek, ki ima za sabo dolgo, uspešno delovno kariero, ki je podlaga za veliko zaupanje, ki jo uživa med Nemci. On nadaljuje miselno in duhovno poslanstvo svojih predhodnikov, s katerimi sem imel priliko sodelovati. Mislim na Richarda von Weizsäckerja in na Romana Herzoga, na kanclerja Kohla in še prej kanclerja Schmidta. To so ljudje, ki so bili ne samo nosilci evropske ideje, ampak so bili prepričani Evropejci in so razumeli, da druge možnosti, kot da se Evropa nasprotij spremeni v Evropo sodelovanja in medsebojnega spoštovanja, ni. Ne samo zaradi znosnosti življenja v Evropi, ampak tudi zato, da bi Evropa ne zatonila na obrobje dogajanja v svetu, potem ko je svet postal večsrediščen in ko je bilo konec odločujočega kulturnega in duhovnega vpliva, ki ga je Evropa imela zadnjih petsto let prejšnjega tisočletja.

Današnja Nemčija je država, ki ima trdne demokratične temelje. Tudi zaradi tega, ker je bolj kot katerakoli druga evropska država zmogla preseči temne plati svoje preteklosti in ki je zato tudi mogla postaviti temeljna merila novi evropski zgodovini miru, sodelovanja in razvoja, ki je vnet zagovornik in tudi dejavnik evropske sprave, ki je tudi zagovornik in nosilec sposobnosti življenja s preteklostjo zaradi prihodnosti. To pot smo v veliki meri prehodili Nemci in Slovenci skupaj. Da je ta pot tako uspešna, gre zahvala ljudem, ki so vodili in vodijo Nemčijo, ki je zaradi vsega tega premogla dovolj modrosti, da se je zavedala svoje odgovornosti za Evropo in tudi za svet in ki so omogočili, da je Slovenija dobila svoje mesto tudi v polju interesov, ki jih ima Nemčija na evropskem prostoru.

V znamenju prizadevanja za spravo in življenja s preteklostjo za prihodnost, bo danes predsednik Rau položil vence na grobišču padlih Slovencev za svobodo v drugi svetovni vojni in na grobišče nemških vojakov, ki so padli na tleh Slovenije v drugi svetovni vojni.
Za svojo dolžnost smatram, da ga na tem dejanju sprave in pomiritve, v tem velikem humanem dejanju spoštljivega spomina tudi sam spremljam.
Hvala lepa.

* * *

Vprašanje Reuters:
In gospoda Kučana bi vprašal, kakšne konkretne rezultate lahko pričakuje od vrha srednjeevropskih predsednikov. Hvala.
Vprašanje ARD:
Zakaj na srednjeevropski vrh ni bil povabljen tudi predsednik Črne Gore Milo Djukanović
...

Milan Kučan:
Srečanja srednjeevropskih predsednikov ne dajejo spektakularnih rezultatov. Njihov osnovni namen je medsebojna splošna izmenjava pogledov na najbolj aktualna vprašanja Evrope in sveta zato, da bi poznali stališča, ki temeljijo v različnih razmerah in položaju posameznih držav, tudi v različnem razmerju ali oddaljenosti do članstva v evropskih integracijah. Na tej podlagi se ustvarja medsebojno zaupanje in to omogoča, da predsedniki, ki vsi po vrsti nimajo velikih pooblastil, odpirajo vrata in pomagajo trasirati konkretna dejanja v meddržavnih odnosih, ki to zaupanje ali dobro sodelovanje in medsebojno razumevanje tudi potrjujejo.

Če bi odločal jaz sam, bi povabil predsednika Črne gore na to srečanje, zato ker mislim, da bo čez dve leti, ko bo končano to obdobje ali moratorij, vendarle potrebno odločiti v Beogradu in Podgorici, kakšna bo prihodnost življenja teh dveh držav. Sam nimam nobenega pomisleka, vendar je vabljenje zmeraj stvar dogovora vseh predsednikov in tega sem se korektno držal. Lani je bilo dogovorjeno, da se povabi teh šestnajst predsednikov in ti bodo tudi pojutrišnjem na Bledu oz. Brdu.


 

arhivska stran