|
SLOVENIJA DAN DRŽAVNOSTI LETA 2003 PRAZNUJE S KONČANIMI POGAJANJI Z EU IN KOT ČLANICA NATO
Tradicionalna novinarska konferenca predsednika republike Milana Kučana ob Dnevu državnosti
Ljubljana, 21. junij 2002
Predsednik Kučan je na današnji tradicionalni novinarski konferenci med drugim poudaril, da je Slovenija uspešna država; v skladu s pričakovanji ob plebiscitu o neodvisnosti je opravila potrebne politične, socialne in gospodarske reforme ter nastopa kot želen partner v mednarodni skupnosti. Predsednik Kučan se je dotaknil številnih pomembnih vprašanj iz sedanjosti in prihodnosti Slovenije, od vključevanja v evroatlantske integracije, njene vloge pri zagotavljanju stabilnosti JV Evrope in v spreminjajočem se svetu, do notranjepolitičnega položaja v državi.
MILAN KUČAN:
Lep pozdrav spoštovane gospe in gospodje,
Dan državnosti je, zato si kot vselej pred tem praznikom jemljem pravico, da predstavim pogled na republiko Slovenijo, tako kot jo vidim s svojimi očmi. Naj takoj na začetku povem, da je v mojih predstavah Slovenija uspešna država. Opravila je potrebne politične, socialne in gospodarske reforme v skladu s pričakovanji, kakršne smo o svoji državi imeli ob plebiscitu, z lastnimi močmi. Danes nastopa kot želen in resen partner v mednarodni skupnosti. Je še vedno mlada, ohranja pa modrost iz osamosvojitvenih dni, ki ji dodaja nove izkušnje in razumevanje sodobnega sveta. Ve, kaj lahko stori sama in kaj lahko stori le z ustvarjanjem zavezništev v današnji in jutrišnji Evropi in v današnjem in jutrišnjem globalnem svetu. Predvsem pa ve, tako kot je to vedela vseh 11 let, da nihče ne bo storil ničesar namesto nje.
Ob tej priložnosti bi vam rad prestavil in poudaril poleg že povedanega predvsem naslednje stvari:
1.
Slovenija aktivno spremlja spremembe v svetu in se nanje odziva. Zaveda se, da živimo v soodvisnem svetu in ve, da svet potrebuje tudi misel in glas majhnih držav, da bi bolje razumel celoto.
To Slovenija dokazuje že 11 let in več. Ves ta čas uspeva prepoznavati zgodovinske trende v svetu. V teh trendih prepoznavati priložnosti zase. To je uspeh, ki nam ga priznavajo tudi drugi. Zato prisluhnejo presojam Slovenije ne le o Jugovzhodni Evropi, kot je bilo to na začetku samostojnega življenja naše države, ampak tudi presojam o evropskih združevalnih procesih, o procesih prepoznavanja podobe globalnega sveta, prepoznavanja globalne odgovornosti, nujnosti upravljanja globalnega sveta in etične podlage tega upravljanja. Deset let je od mednarodnega priznanja Slovenije in naša država je v tem času odgovorno izpolnjevala svoje obveznosti v mednarodni skupnosti in do mednarodne skupnosti. Posebej je to uspešno opravila v času, ko je bila članica Varnostnega sveta Združenih narodov in je s svojimi pobudami in aktivnostmi na Jugovzhodu Evrope tudi nosila svoje odgovornosti v mirovnih operacijah.
2.
Slovenija je trdno prepričana, da je širitev EU zgodovinski interes starega kontinenta. Mi smo zavezniki vseh tistih, ki mislijo tako in ki si za to prizadevajo. Prepričani smo, da je širitev dobra za Evropejce, da je dobra za vlogo Evrope v globalnem svetu. To je dobro za gospodarstvo, za biznis, to je dobro za ljudi in je dobro za razvoj v svetu in je dobro tudi za vpliv in za odgovornost Evrope v svetu.
Slovenci smo kot družba in kot država izpeljali globoke notranje družbene transformacije, sami, brez zunanje pomoči. Tako kot drugi srednjeevropski narodi smo vložili veliko svoje energije za to, da bi omogočili širitev evropskega prostora blaginje, razvoja in miru, da bi omogočili širitev prostora veljave vrednot, ki so nastale v evropskem civilizacijskem izročilu - in ki so bile tako surovo razvrednotene v treh vojnah prejšnjega stoletja, v blokovskih delitvah, ki jih je prav prostor Srednje Evrope najbolj dramatično doživljal, ter v političnih sistemih, ki so bili zgrajeni na totalitarnih ideologijah XX. stoletja.
To je uspeh. Tudi sebi bi lahko kdaj priznali uspeh in bili bolj samozavestni. Te samozavesti nam še zmeraj manjka. Kot da se nismo naučili ali pa da se bojimo živeti z uspehi.
Zdaj uspešno zaključujemo priprave za vstop v EU. Pogajanja so pokazala, da so med kandidatkami velike razlike, zlasti v stopnji gospodarske razvitosti in to ne samo v razmerju do članic EU, ampak so velike razlike tudi med njimi. Zato Slovenija pričakuje individualno obravnavo kandidatk. Takšna individualna obravnava bo po našem prepričanju omogočila uresničitev pričakovanj tako Slovenije kot EU, omogočila bo tudi potrebno stopnjo solidarnosti in večjo kohezivnost EU po njeni širitvi.
3.
Slovenija aktivno sodeluje v delu Konvencije o prihodnosti Evrope oz. o prihodnosti EU. Ta bo odločilno vplivala na prihodnost vse Evrope. Če Konvencija želi priti do dobrih rešitev, mora najprej premisliti realnost Evrope in sveta in tudi svojo želeno vlogo v tako prepoznanem svetu. Potem bodo institucionalne rešitve, načini in nivoji odločanja v EU v funkciji tako prepoznane, želene vloge Evrope v svetu.
Konvencija bo seveda odločilno vplivala tudi na prihodnost Slovenije. Tokrat imamo kot suverena, samostojna država prvikrat priložnost, da soustvarjamo svojo prihodnost znotraj evropske prihodnosti. Če želimo aktivno, ustvarjalno prispevati k delu Konvencije, moramo prej tudi sami imeti jasno predstavo o tem, kaj naj bi bila naša prihodnost, kako si predstavljamo prihodnost Evrope in kako vidimo vlogo in položaj Slovenije v njej, v tej prihodnji Evropi.
Sočasno z delom Konvencije tečejo tudi sklepna pogajanja z EU. V teh pogajanjih o najzahtevnejših finančnih pogojih prihajajo na dan realni interesi, delujejo nacionalni interesi, delujejo nacionalni povsem legitimni egoizmi. Zdaj ni več nikakršnih iluzij. Soočamo se z resničnostjo EU in z njenim pragmatizmom. Mi v teh pogajanjih želimo uspeti in imamo tudi vse možnosti za to.
Pogajati se bomo morali potrpežljivo, vendar do meje naših realnih, rekel bi celo eksistenčnih interesov. Tu je na preizkušnji naša samozavest in prav v teh pogajanjih je na preizkušnji tudi naša sposobnost. Verjamem, da se bo EU držala lastnih sklepov in dogovorov, tudi rokov, da bomo pogajanja uspešno in pravočasno končali in da bo Slovenija postala članica EU leta 2004 oz. da bo sodelovala v volitvah za Evropski parlament v tem letu.
4.
Slovenci sprejemamo velike izzive prihodnosti. Sprejemali smo jih vse od sredine 80-ih let in jih sprejemamo tudi zdaj, ko velike in nagle spremembe v globalnem svetu porajajo dileme in vprašanja, na katera nihče ne premore in ne pozna jasnih odgovorov.
Med temi ključnimi vprašanji je danes vprašanje globalne odgovornosti in znotraj tega vprašanje varnosti. Te ni več moč zagotavljati unilateralno. Zagotoviti jo je mogoče samo v demokratičnih zavezništvih, kajti sodobne oblike ogrožanja segajo čez meje držav. Postajajo transkontinentalne in tudi globalne, ali če hočete univerzalne.
Zato se slovenska država intenzivno pripravlja za vstop v Nato. Resno je proučila tudi drugačne možnosti, alternative. Vendar se je izkazalo, da dobrih alternativ ni. Zato se je odločila za aktivno udeležbo v evroatlantskem zavezništvu, odločila za to, da v Natu zavaruje svojo suverenost, identiteto in varnost. Kot članica Nato želimo potem skupaj z drugimi članicami zaveznicami iskati novo vlogo Nato v spremenjenem svetu, razmišljati o njegovi prihodnosti, o razvijanju obrambnih, varnostnih in zunanjepolitičnih funkcij in instrumentov EU in o prihodnjih razmerjih med Natom in EU. Toda to je že razmišljanje znotraj varnega sveta, ki ga zagotavlja kolektivno zavezništvo.
V globalnem svetu sta mir in varnost nedeljiva. To bi rad posebej poudaril. Nihče ni odvezan skrbi in odgovornosti zanju, ker bi sicer ogrozil druge in sebe. V sodobnem svetu ni prostora za kratkovidne nacionalne interese. Tudi nevtralnost ni izbira. Izrekanje za nevtralnost je opredelitev, ki žal ne vidi realnosti sodobnega sveta. Nevarnosti, ki v današnjem svetu ogrožajo varnost ljudi in držav, nevtralnosti ne omogočajo in žal tudi ne priznavajo.
5.
Slovenija je in tudi za naprej sprejema svoj del odgovornosti in skrbi za dobre in plodne odnose med državami nekdanje Jugoslavije. Sprejema tudi odgovornost za ureditev razmer na Jugovzhodu Evrope. Ne more pa nadomestiti odgovornosti, ki gredo drugim državam. Daje predloge, ponuja kompromisne rešitve. Ne more pa pri tem čez mejo svojih nacionalnih interesov.
Slovenija je angažirana pri reševanju vprašanj, ki so odprta še iz časov razpadanja nekdanje jugoslovanske federacije, torej pri dediščini te države, in išče poti za stabilizacijo tega območja Evrope, za razvoj gospodarskega in drugega sodelovanja. Ne more pa nadomestiti tiste odgovornosti, ki gre mednarodni skupnosti. Slovenija ima načeloma urejene odnose z vsemi državami, ki so nastale na tleh nekdanje Jugoslavije. Zdaj po nedavnem obisku vladne delegacije v Beogradu tudi z Zvezno republiko Jugoslavijo. Z vsemi razvija gospodarsko in drugo sodelovanje. Zavzema se za celovit pogled na Balkan, na Jugozahodni Balkan in za celovito rešitev politične prihodnosti Balkana. Za to prihodnost bodo odgovornost morale prevzeti vse evropske države. Naše prepričanje je, da je zahodni Balkan varnostni in politični problem vse Evrope in ne le enega njenega dela in še najmanj samo problem zahodnega Balkana.
6.
Slovenija skrbi za urejene odnose s svojimi sosedi. Ti so prijateljski in dobri. Odprta vprašanja s sosedi se rešujejo v odkritem in stalnem političnem dialogu, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in zaupanju. Tako Slovenija s temi vprašanji ne obremenjuje mednarodne skupnosti in ne ogroža varnosti na naši celini.
V odnosih s Hrvaško ta dialog ni kontinuiran, čeprav teža dolgoletnih odprtih vprašanj, skupna pot v samostojnost in identičnost ciljev, ki jih obe državi imata glede mednarodnega umeščanja ali umeščanja v mednarodni prostor, bi to bilo najbolj normalno. Tako pa ta nerešena vprašanja čedalje močneje obremenjujejo medsebojne odnose, rojevajo tudi nove probleme in načenjajo kredibilnost obeh držav. Vplivajo pa tudi na zaupanje, ki ga je potem kasneje težko spet nazaj vzpostavljati. Nujno je zato nadaljevati dialog od tam, kjer so rešitve teh vprašanj zastale. Slovenija se za to zavzema in nadaljevanje takšnega dialoga tudi predlaga.
7.
Ob koncu tranzicije kaže Slovenija relativno lepo makro podobo, vendar kaže tudi precej mikro nezadovoljstva. Ljudje ne stojijo samo v vrstah za loto, za vplačevanje listkov za milijone, ki so se tam nabrali, ampak tudi pred državnimi okenci, pred kupi birokratskih obrazcev, stojijo na zavodih za zaposlovanje in v uradih za socialno pomoč.
Naloga politike, kot jo vidim za prihodnje je, da senzibilizira svoje lastno makro zadovoljstvo s pričakovanji ljudi, da potrebe države uskladi z realnimi možnostmi, z realnimi možnostmi slovenskega gospodarstva in da na državo vedno znova pogleda tudi skozi oči posameznika.
V koristno oporo državni politiki pri tem je lahko tudi poročilo o človekovem razvoju, ki po kvaliteti življenja postavlja Slovenijo na sicer visoko 27 mesto v svetu, kaže pa zelo prepričljivo tudi katere so slabosti, ki to kvaliteto življenja slovenski državi zmanjšujejo.
8.
Slovenija ve, katere so slabosti. Ve tudi, kako jih odpraviti. Prej ali slej bo premogla tudi dovolj politične volje za to, da te slabosti odpravi.
Slovenija ostaja zvesta vrednotam, ki so jo vodile ob nastanku države. Zato je stabilna, je demokratična državna skupnost. Te vrednote so, in to je najpomembnejše, globoko zasidrane med Slovenci, med državljani republike Slovenije in bodo državi vodilo tudi v prihodnje. Te vrednote in njihovo globoko zakoreninjenost potrjujejo iz leta v leto tudi raziskave javnega mnenja.
Letošnje jesenske volitve, predvsem predsedniške, bodo prinesle spremembe na političnem prizorišču, vendar ne bodo vplivale na uspešno uresničevanje ciljev, ki si jih je Slovenija postavila ob osamosvojitvi in ki jih sproti dopolnjuje in razširja v skladu s spremembami v svetu in v skladu s tem, kar je že dosegla. Te volitve tudi ne bodo vplivale na trdnost vrednot, ki se jim je zavezala in s katerimi bo zavezana vsaka politična garnitura, ki ji bo naloženo in zaupano upravljanje Slovenije.
Verjamem, da bo prihodnji praznik slovenske države Slovenija že dočakala, kot članica Nata in z s končanimi pogajanji o svojem vstopu v EU. Oboje, članstvo v Natu in članstvo v EU takrat ne bo več cilj, ampak bo le učinkovito sredstvo za varovanje in uresničevanje temeljnih, eksistentčnih in tudi esencialnih interesov Slovenije in njene identitete. Ob letošnjem prazniku zato gledam v prihodnost z optimizmom, predvsem z optimizmom, da bodo slovenske politične stranke premogle dovolj politične volje, da se soočijo tudi s slabostmi in da najdejo dovolj moči, da jih odpravijo.
Hvala lepa.
* * *
MARICA STERN KUŠEJ, RADIO 2 – CELOVEC:
Gospod predsednik Kučan. Omenili ste, da se trudite za urejene odnose z državami sosedami. Tudi odnos do Republike Avstrije se je v času samostojnosti Slovenije zelo izboljšal, postal prijateljski. Ne glede na to pa je ravno v tem času tanje v zvezi z manjšinsko političnimi vprašanji dokaj napeto. Naj omenim le reševanje v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi napisi po razsodbi ustavnega sodišča in zadnje vesti, ko vse kaže to, da bo vlada oziroma avstrijska radio televizija tudi ukinila oddajanje celodnevnega radijskega sporeda. Kaj Slovenija kot zaščitnica tudi slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem lahko stori oziroma kako svojo nalogo, kot zaščitnica lahko opravi?
MILAN KUČAN:
Republika Avstrija je pravna država. Položaj manjšin, posebej položaj slovenske manjšine je zavarovan z avstrijsko državno pogodbo, je zavarovan z avstrijsko ustavo in je zavarovan z mednarodnimi akti, ki jih je Republika Avstrija podpisala in verificirala. Jaz verjamem v pravnost te države in verjamem, da bo po pravni poti uresničeno tisto, za kar se je Republika Avstrija sama zavezala.
Sloveniji seveda ostaja vloga, priložnost in odgovornost, da v skrbi za svojo manjšino uveljavlja njene interese in položaj v dobrih odnosih z Republiko Avstrijo in da se seveda posluži tudi mednarodnih instrumentov, v kolikor bi to bilo potrebno. Do zdaj se je pokazalo, da je mogoče v dialogu sproti reševati ta vprašanja.
Pri Koroškem radiu, to kar konkretno sprašujete, je argument, kolikor je meni znano, ki je stalno v obtoku, ekonomski argument. Torej da ni denarja, da je ta oddaja predraga itn. Moje stališče je tudi ko gre za položaj manjšin v Sloveniji, da so enakopravnost manjšin, njihove pravice in zaščita - za kar se zavzema demokratična država - nekaj , česar ni mogoče meriti v denarju. Ko se enkrat te stvari začnejo meriti v denarju, je pod vprašanjem demokratična narava družbe in države.
Bral sem danes v časopisu nek argument enega od koroških političnih ljudi, da bi pričakoval večjo solidarnost slovenske manjšine, ki bo dejstvu, da jo je vse manj, zahteva vse več pravic. Ob tem bi jaz dodal samo tole, da bi se bilo potrebno prej vprašati, zakaj je Slovencev na Koroškem čedalje manj. Potem bi šele bilo mogoče sprejeti razpravo o tem argumentu.
KATJA ŠERUGA, VEČER:
Gospod predsednik, prosila bi vas, če bi lahko komentirali poročilo mednarodnega novinarskega združenja, predvsem v tistem delu, kjer govori poročilo o primeru Petek. Zanimalo bi me, ali ste pismo tega združenja že dobili. To pismo je bilo poslano tudi na druge naslove po Evropi. Zanima me, ali lahko po vaši oceni lahko to pismo kakorkoli škoduje ugledu Slovenije v Bruslju na eni strani ali pa na drugi strani spodbudi, da se zadeva petek vendarle pripelje do konca.
Hvala.
MILAN KUČAN:
Jaz sem to pismo dobil. To vi dobro veste, tako kot so ga dobili tudi drugi. Pismo je napisano na podlagi preiskave ali obiska, ki ga je delegat te mednarodne novinarske zveze v Sloveniji opravil.
Primer Petek. Najprej bi rad rekel, da je pretep vsakega državljana Slovenije kriminalno dejanje in da so za to poklicani organi, ki ugotovijo in izsledijo storilce. Nič drugače ni v primeru Petek. Šele takrat, ko so storilci znani, je mogoče priti do tega, kakšni so bili motivi za to dejanje. Seveda, ker gre za novinarja, za človeka, ki skrbi v imenu javnosti tudi za nadzor oblasti, so seveda državni organi dolžni zagotoviti tudi varnost novinarjev, ki svoj poklic opravljajo. To seveda zahteva tudi profesionalen odnos novinarjev do dela, ki ga opravljajo.
Ko se je stvar zgodila sem jaz zahteval od pristojnih organov, da se na tem primeru angažirajo posebej občutljivo, zato ker gre za novinarja in sem jih prosil tudi za obvestila. Kje vidim, da je nastal problem. Problem je nastal, ko so predstavniki policije rekli, pred letom dni se mi zdi skoraj, da dihajo storilcem za vrat, kar je ustvarilo seveda v javnosti in tudi pri meni občutek, da so torej storilci tako rekoč znani in da bo primer hitro končan. Ker se od takrat naprej ni zgodilo nič, je seveda dovolj prostora za razmišljanje o tem, da je nekdo interveniral in da se je postopek ustavil.
Torej, če to pismo lahko skupaj z mojimi apeli in z apeli drugih, ki nosijo večjo odgovornost z delo organov pregona kot to jaz sam formalno lahko nosim, torej če bo to prispevalo k temu, da se preiskava pospeši in da se končno ugotovi, za kaj v resnici je šlo, je seveda to pismo dobrodošlo.
PETER JANČIČ, VEČER:
Premier Janez Drnovšek je napovedal, zdaj še napovedal, da bo mogoče septembra odstopil, za to, da se vključi v kampanjo predsednika države. Kako ocenjujete to napoved; z vidika interesov države lahko povzroči takšna menjava v tem času kakšne zagate ali ne? Glede na to, da boste vi tisti, ki bo ... predlagati tudi naslednika.
MILAN KUČAN:
No, ravno naslednika ne bom predlagal, predlagal bom novega mandatarja, tako kot to pač zahtevajo ustava in drugi predpisi in tako kot sem to zmeraj storil doslej. Odločitev bo seveda svobodna odločitev dr. Drnovška. Mislim, da so stvari v državi tako čvrsto zastavljene glede temeljnih interesov in nalog, ki jih ta država ima, da sprememba na to ne more bistveno vplivati. Razen seveda, če bi podlegli skušnjavi, da bi mislili, da je v tej državi vse odvisno od enega ali dveh ljudi.
MOJCA PAŠEK - TV SLOVENIJA:
Ko smo že pri vprašanju predsedniških volitev; poleg dr. Drnovška se najavljajo tudi drugi kandidati. kako pravzaprav sedaj s te pozicije komentirane vaše morebitne naslednike. Če lahko že sedaj kaj poveste o njih?
MILAN KUČAN:
No, tudi pri tej spremembi moram reči, da ne gre za naslednike. Vsak človek na tem mestu bo seveda svoj človek. Nobeden ne bo nadaljeval mojega dela.Na vprašanje predsedniških volitev gledam tako, kot sem gledal ob volitvah prvič in drugič. Več ko je kandidatov, boljše je. Bolj ko znajo predstaviti svoje poglede, svoje programe, svoje projekte, lažje se bo volivcem odločati, komu poveriti zaupanje za to funkcijo, ki je, kot vi dobro veste, ker ste veliko o tem vsi pisali, bolj moralna kot pa realna in razpolaga boj z moralnimi kot z realnimi vzvodi politične moči.
VLADO ZAGORAC – VEČERNJI LIST:
Gospod predsednik omenili ste, da je pred desetimi leti Slovenija dosegla mednarodno priznanje. To priznanje je dosegla tudi na podlagi dokumentov, izjavi o dobrih namenih in ustavni listini, v katerih takrat ni bilo ne duha ne sluha o kakršnikoli segregaciji. Danes, deset le po tem, slovenski državljani, kateri so se rodili izven meja bivše Republike Slovenije, prejemajo potne liste, v katerih so zaznamovani kot Slovenci, ki niso rojeni v Sloveniji. Za razliko od državljanov, ki so rojeni v Sloveniji, te označbe nimajo. V praksi to pomeni, da se srečujejo s težavami v stiku s policisti, bodisi slovenskimi, bodisi policisti tujih držav. Kako razlagate to dejstvo, zlasti z vidika demokratizacije procesov in demokratičnosti in enakosti ljudi? Hvala.
MILAN KUČAN:
Gotovo, da ni v sloves Sloveniji, kot demokratični in strpni državi. Vi veste, da je o teh vprašanjih že dvakrat presojalo ustavno sodišče in da se organi, ki so za to pristojni in seveda odgovorni za uresničitev ustavnega sodišča, nekoliko obotavljaje, da lepo rečem, soočajo z reševanjem naloge, ki jim je naložena. Torej moje stališče je, da za segregracijo ni nikakršnega razloga in da je seveda tudi za tisto število, ki se giblje nekje po ocenah do 40.000 ljudi, ki bi naj ne bili vpisani v register stalnega prebivalstva, da je to vprašanje, ki ga je potrebno rešiti s predlogom spremembe zakona. Ve se, kdo je dolžan to predlagati oziroma kdo je pristojen za to in da je potem tudi pristojen to realizirati.
VLADO ZAGORAC – VEČERNJI LIST:
Ali lahko dopolnim. Ne govoriva o istem vprašanju. Govoriva o potnih listih.
MILAN KUČAN:
Govoriva o vprašanjih, ki so seveda med seboj zelo povezana. Niso formalno popolnoma ista, ampak gre za enak odnos do ljudi, ki takrat niso uredili in niso imeli urejenega svojega državljanskega statusa in gre za ljudi, ki so bili rojeni izven Slovenije. To formalno ni isto vprašanje, vsebinsko pa je isto vprašanje.
VLADO ZAGORAC – VEČERNJI LIST:
Jaz govorim o ljudeh, ki imajo urejen državljanski status, vendar dobijo potne liste v katerih piše: kraj rojstva HRV Zagreb, kraj rojstva BIH Sarajevo. Rojeni v Sloveniji pa ne piše SLO Ljubljana ali SLO Črnuče, ali Črnomelj ali karkoli. O tej kategoriji ljudi jaz govorim. Ki sedaj dobivajo potne liste, ki so usklajeni z evropskimi predpisi in v katerih so tu stigmatizirani. Tu so posebej označeni, za razliko od tistih državljanov, ki so rojeni v Sloveniji.
MILAN KUČAN:
Jaz tega problema ne poznam. Če gre za to, moje stališče je seveda jasno, tudi če je kraj rostva tako označen, zaradi tega ne bi moglo biti nikakršne diskriminacije in še manj segregacije in še manj bi smelo biti zaradi tega težav na mejah. Bom pa seveda pogledal, za kaj gre.
NADJA PODOBNIK – STA:
Gospod predsednik, prej smo govorili o volitvah in to, da bo nov predsednik, pa me zanima, če ste si že izoblikovali kakšne konkretnejše odločitve o vaši prihodnji karieri.
MILAN KUČAN:
Politika je dejavnost človeka, ni poklic, ki je zamejen z nekim strogim začetkom in ki ga je mogoče tudi končati, recimo z upokojitvijo. Seveda gledam na prihodnost, ne kot na del svoje kariere, ampak razmišljam predvsem o tem, če me bodo upravljalci države, ki jim bo zaupano in naloženo upravljanje države želeli s kakšnim mojim mnenjem ali kakšnim mojim nasvetom uporabiti, bom to rad storil, drugače se bom pa ukvarjal z drugimi rečmi.
TOMAŽ NATLAČEN – DELO:
Gospod predsednik, jaz bi se pa Nata dotaknil. In sicer me zanima, ali ima Nato kot tak, se pravi v sedanjem razmerju moči in sile, sploh še prihodnost in hkrati bi vas še vprašal, kaj pomeni nova ameriška doktrina za svetovno varnost? Hvala.
MILAN KUČAN:
Torej, zaenkrat Nato je. Kakšno ima prihodnost, to bo pokazala prihodnost. Za nas je pomembno, ali bomo o tem mi razpravljali skupaj, kot del Nata in skupaj z drugimi zaveznicami ali bomo postavljeni pred dejstvo, da bodo o tem odločali drugi in da bodo odločali drugi tudi o naši varnosti. Koliko bo naš glas štel, kar seveda je lahko vprašanje, je odvisno od naše argumentacije, od prepričljivosti, kot je štel zmeraj do sedaj. In kolikor jaz seveda lahko rečem, je običajno štel več, kot je fizična teža slovenske države. Kakšna je ta doktrina? Ta doktrina je pač sprejeta v nekih izjemnih okoliščinah. Združene države so imele tudi že drugačne doktrine. Ne tako davno nazaj. In bodo imele tudi v prihodnje drugačne doktrine od te, kot je današnja.
EMIL LUKANČIČ – TISKOVNA AGENCIJA MOREL:
Gospod predsednik, prej ste omenili, da ljudje ne stojijo samo v vrsti za Loto, ampak tudi pred državnimi institucijami, zavodi za zaposlovanje, niste pa omenili, da tudi čakajo na vrsto za pravico. Vemo, da pravosodni organi, organi pregona v zadnjih, bom rekel v javnosti, izredno odmevnih primerih niso storili nič. Pa me zanima, kako vi gledate na delo pravosodnih organov in organov pregona v luči teh afer, saj se bojim, da Slovenija postaja država, kjer se kriminal izplača.
MILAN KUČAN:
Najprej se ne bi strinjal z vami, da niso storili nič. Mogoče niso storili dovolj ali pa niso storili najbolj ustrezno tisto, kar bi morali in predvsem, ti primeri niso končani. Da je zaostanek na sodiščih največja kršitev človekovih pravic, to je že dolgo znano. Odgovorov pristojnih organov, da se vendarle zmanjšujejo, da so sprejeti razno razni programi, seveda ni mogoče tolerirati v nedogled in na koncu, ali pa pred koncem pa je potreba postaviti tudi vprašanje ustreznosti teh odgovorov, argumentov, ki za njimi stojijo in seveda tudi odgovornosti za te argumente. Kot veste, je pravica človeka, če se o njej odloči čez pet, šest ali deset let - nepravica.
MARICA STERN KUŠEJ, RADIO 2 – CELOVEC:
Smem še enkrat postaviti vprašanje v zvezi z manjšinsko politiko in kako jo pojmuje Avstrija. Gospod predsednik, prej ste rekli, da verjamete v pravno državo Avstrije, da so pravice zagotovljene po zakonih v Avstriji za Slovensko narodno skupnost, da pa bi se Slovenija, če bi bilo potrebno, poslužila tudi mednarodno pravnih instrumentov. Kdaj bi bil za vas tak trenutek, da bi rekli, zdaj pa se je treba tega poslužiti?
MILAN KUČAN:
Vsekakor bi to bilo v primeru, če bi bila v svoji temeljni pravici in v svoji eksistencialni pravici manjšina kot kolektivna skupnost in manjšinci kot pripadniki te skupnosti ogroženi. Zato sem prej tudi rekel, da za zdaj vsaj tako ni. So pa ogrožene nekatere druge pravice, ki seveda bistveno vplivajo na identitetno prisotnost manjšine v tem prostoru, kjer pač zgodovinsko je živela, živi in kjer je seveda vplivala in bogatila to kulturo in navsezadnje tudi gospodarsko moč tega prostora.
MARICA STERN KUŠEJ, RADIO 2 – CELOVEC:
Tudi mariborski Večer je poročal 8. junija o težko prebavljivi južini – kosilu na Dunaju, ko je, tako pišejo, zvezni kancler Schüssel s predstavnikoma Slovenske narodne skupnosti napravil nemoralno ponudbo, češ da naj se strinjajo z 52-mi dodatnimi dvojezičnimi krajevnimi napisi, če pa te ponudbe ne sprejmejo, pa bojo ukinili dvojezični celodnevni radijski spored na Koroškem. Kaj pa k takim napovedim?
MILAN KUČAN:
Ne vem, jaz na takšnem kosilu nisem bil. Če bi bil, bi že vedel, kakšen je moj odgovor.
|
