|
SLOVENIJA BO Z VESELJEM PARTNER BOSNI IN HERCEGOVINI
Izjava predsednika republike Milana Kučana ob uradnem obisku v Bosni in Hercegovini po pogovorih s predsedstvom BiH ter Svetom ministrov BiH
Sarajevo (Bosna in Hercegovina), 18. julij 2002
Predsednik Kučan je bil na povabilo predsedstva BiH na enodnevnem uradnem obisku v Bosni in Hercegovini. Ob tej priložnosti je predsedstvo BiH predsedniku Kučanu podelilo posebno priznanje za njegov prispevek pri razvoju sodelovanja med Slovenijo in BiH.
Predsednik Kučan je v Sarajevu imel pogovore s Predsedstvom BiH in s predstavniki Sveta ministrov, obiskal je enote Slovenske vojske v enotah SFOR v Butmirju in imel pogovor s poveljnikom SFOR generalom Johnom Sylvestrom ter si ogledal območje deminiranja, ki ga v bližini Sarajeva izvaja Mednarodni sklad za razminiranje in pomoč žrtvam min. Ob tej priložnosti se je predsednik Kučan srečal tudi s slovenskimi gospodarstveniki v BiH ter predstavniki slovenske skupnosti, obiskal je novo tovarno Gorenja v Blažuju in se udeležil otvoritve poslovnega centra Hit Coloseum. Zasebno se je srečal tudi z bivšim članom Predsedstva BiH Alijo Izetbegovićem.
Spoštovani člani predsedstva Bosne in Hercegovine, spoštovane gospe in gospodje, novinarji, najprej bi se vam rad zahvalil za priznanje, ki ste mi ga izročili. V veselje mi je in v čast si štejem, da ste mi ga podelili. Razumem ga pa predvsem kot priznanje republiki Sloveniji za njeno načelno stališče in podporo republiki Bosni in Hercegovini. Smatral sem za svojo človeško dolžnost in za svojo dolžnost, kot predsednik prijateljske države, da se zavzemam in da delam za uresničitev pravice narodov Bosne in Hercegovine do lastne države, če jo želijo in do njihove pravice, da si to državo uredijo po svoji volji, v skladu s svojimi interesi, v skladu s svojo potrebo in v skladu s svojimi zgodovinskimi izkušnjami in bogastvom svoji kulturni tradicij. Če je moje načelno zavzemanje prispevalo kot majhen mozaik, k podobi Bosne in Hercegovine kot mirne države, ki lahko skrbi za svojo mednarodno umestitev in za blaginjo svojih ljudi, potem sem vam za to priznanje toliko bolj hvaležen.
Moj obisk danes v Sarajevu pomeni samo potrditev dobrih odnosov, ki obstojijo med Slovenijo in Bosno in Hercegovino. Prihajam s sporočilom, da Slovenija želi, da jo Bosna in Hercegovina tudi v prihodnje vidi kot prijateljsko državo. Vidim naše dobre politične, gospodarske odnose, naš stalni politični dialog o bilateralnih odnosih, o razmerah na jugovzhodu Evrope, o razmerah v Evropi in svetu in o prihodnosti tega sveta, kot politično naložbo v našo skupno prihodnost.
Želim posebej poudariti, da Slovenija razmišlja o Bosni in Hercegovini kot o skorajšnjem zavezniku v evroatlantskih obrambnih in varnostnih strukturah in kot o skorajšnjem partnerju znotraj Evropske unije. Vidim Bosno in Hercegovino kot partnerja v svetu, ki je drugačen od tistega sveta, kot smo ga poznali, ko smo živeli še v skupni državi. Ta svet je postal globalen. Ta svet je postal medsebojno odvisen in nihče v njem ne more živeti izolirano. Skupaj nosimo odgovornost zanj, skupaj ga bomo morali upravljati in skupaj bomo morali iskati etične temelje te odgovornosti in tega upravljanja. V tem kontekstu tudi vidim pomembnost naših bilateralnih odnosov, političnih, kulturnih, varnostno-obrambnih, diplomatskih in seveda tudi gospodarskih. Ti odnosi so dobri, prijateljski in veseli me, da so razgovori tako v Predsedstvu Bosne in Hercegovine, kot v Svetu ministrov potrdili, da obstoji interes za nadaljevanje teh odnosov tudi v vodilnih organih Bosne in Hercegovine.
Odnosi med državama so bili opisani v izjavi, ki jo je pred menoj podal gospod Belkić in k temu težko kaj dodajam. Vidim jih kot celoto, od tistih težkih časov, ko je razpadala nekdanja Jugoslavija, do naših stališč v času, ko se je na tleh Bosne in Hercegovine vodila vojna proti Bosni in Hercegovini kot suvereni in samostojni državi, proti njenim ljudem. Vidim jih v kontekstu našega sprejemanja beguncev iz Bosne in Hercegovine, vse do zadnje podpore Bosni in Hercegovini z vstopom v Svet Evrope in tudi z nedavnim srečanjem s predsednikom Belkićem na srečanju šestnajstih predsednikov srednjeevropskih držav na Bledu prejšnji mesec.
V celoti odnosov vidim tudi cel kompleks ekonomskih odnosov med našima državama. Ti odnosi so zelo celoviti, tako kot je govoril o njih že gospod Belkić. Seveda pa znotraj njih obstojijo tudi problemi, problemi, ki so relativno zahtevni in ki so problemi za obe naši državi. Trdno sem prepričan, da je bilanca gospodarskih odnosov med našima državama v celoti zelo pozitivna. Da je vanjo treba vključiti slovenske investicije, zahtevke oz. terjatve slovenskih podjetij in seveda tudi terjatve bosanskih podjetij do Slovenije, nekdanja skupna vlaganja, premoženjsko-pravne odnose. Da je treba vanjo vključiti tudi trgovinsko bilanco in njen deficit in seveda tudi dolg, ki ga imajo oz. zahtevke, ki jih imajo varčevalci nekdanje Ljubljanske banke. Mislim, da je prišel čas, da se vladi obeh držav trezno usedeta za mizo in pogledata celovito bilanco teh odnosov. Sam bom to slovenski vladi tudi predlagal. Predlagal bom predvsem, da se postavijo čvrsti pravni okviri, ki naj zagotavljajo pravno varnost poslov vsem, ki v teh poslih sodelujejo, tako bosanskim kot slovenskim podjetjem. Gre za odnose podjetij, gre za interese kapitala in če ni pravne varnosti, če so možni retroaktivni ukrepi, potem seveda pravni posli niso zavarovani in tudi interes kapitala postane minimalen.
Kar zadeva varčevalce v nekdanji Ljubljanski banki mislim, da je prišel čas, da poskušata vladi ta problem rešiti na bilateralni ravni. Moje stališče je bilo večkrat povedano, tudi tukaj v Sarajevu ga ponavljam: ljudje imajo pravico, da pridejo do svojega denarja. Kako bodo države, ki so nastale na tleh nekdanje Jugoslavije to vprašanje rešile, je za ljudi pravzaprav irelevantno. Rešljivo pa je gotovo v celoti medsebojnih odnosov. Bilanca in deficit, dolgoročno, to ni interes Slovenije, kot najbrž ni v interesu nobene druge države, ki ima sufucit v bilanci trgovinskih odnosov z Bosno in Hercegovino. Rešitev ni v omejevanju te menjave, ampak je v razvijanju drugih oblik gospodarskega sodelovanja. Navsezadnje, slovenske investicije, joint-venture investicije, pomenijo vlaganja, ki kot materialna dobrina ostanejo v Bosni in Hercegovini in jih nihče ne more odnesti. Mislim, da je z iskanjem sporazuma, ki bo upošteval interese obeh držav, mogoče priti do rešitve in da nekateri toni, ki zastrupljajo to ozračje, ne rešujejo niti enega samega dinarja, niti enega samega tolarja, povzročajo veliko težav in nas odmikajo od rešitev.
Na koncu bi rad posebej poudaril, da Slovenija nima nikakršne ambicije, da bi bila v Bosni in Hercegovini videna kot imperialna država, ki želi Bosno in Hercegovino spremeniti v svojo kolonijo.
Čisto na koncu bi rad povedal, da sem vesel napredka, ki ga vidim v Sarajevu, predpostavljam, da je tako tudi drugod po Bosni in Hercegovini.
Čestitam državljanom Bosne in Hercegovine za vse, kar so opravili, ker vem kako veliko naporov je potrebno za majhen, vendar vidljiv napredek. Zelo sem zadovoljen, da razgovori niso več tekli o vprašanjih obstoja in zavarovanja Bosne in Hercegovine in njene suverenosti, kar pomeni, da je ta problem dokončno rešen. Dokončno potrditev, da je tako, vidim tudi v ponedeljkovem sestanku, ko so se tu srečali Predsedstvo Bosne in Hercegovine in predsednika Republike Hrvaške in Zvezne republike Jugoslavije. Na simbolni ravni je to konec ambicij o razdelitvi te države. Zdaj se Bosna in Hercegovina lahko z vso energijo obrne k reševanju svojih notranjih vprašanj, k reintegraciji države, k reševanju gospodarskih, socialnih in drugih vprašanj in kolikor je Slovenija pri tem lahko partner, koliko je zaželena njena pomoč, bo Slovenija z veseljem dala na razpolago vse tisto, kar ima, predvsem svoje znanje in svojo izkušnjo. In še enkrat bi se članom Predsedstva Bosne in Hercegovine rad zahvalil za zelo topel, zelo iskren in zelo prijateljski sprejem.
Vprašanje o izjavi veleposlanika Labernika glede bojkota slovenskih izdelkov v Bosni in Hercegovini.
Milan Kučan: Ne vem, kaj imate v mislih. Če mislite na demaršo, ki jo je opravil vaš gospod zunanji minister Lagundžija, ambasador Labernik je svoje stališče pojasnil in ne vidim, da bi bilo to kakršnokoli vmešavanje v notranja vprašanja Bosne in Hercegovine.
Dodatno vprašanje o izjavi veleposlanika Labernika.
Milan Kučan: Meni je jasno, kaj ste me vprašali, to je novinarska interpretacija njegovih izjav. Za mene je merodajno njegovo javno pojasnilo, in prosim, da upoštevate to pojasnilo.
Vprašanje glede razmišljanja predsednika Kučana, da obisk v Sarajevu odpove.
Milan Kučan: Razmišljal sem, če je v ozračju, ki se je poskušalo ustvariti, racionalno, da pridem v Bosno in Hercegovino. Ko sem trezno razmislil, menim, da ni v interesu Bosne in Hercegovine, tudi ne ljudstva Bosne in Hercegovine, niti vodstva, da bi se ta obisk preklical, čeprav je morda bilo v interesu koga, da do obiska ne pride.
Vprašanje predsedniku Kučanu glede mnenja o tem, ali je bojkot slovenskega blaga politični problem.
Milan Kučan: Če vprašate mene, blago je na tržišču, če ga ljudje ne kupujejo, ga ne kupujejo. Iz tega je treba potegniti konsekvence tistih, ki to blago prodajajo. Ali je to v interesu teh, ki bi kupovali kvalitetno blago, to je njihov problem. Ne mislim, da je to politični problem, niti ne mislim, da je to problem odnosov med dvema državama.
|
