Javni nastopi

REŠITVE, KI JIH SLOVENIJA POTREBUJE ZA SVOJO OBRAMBO IN OBRAMBO SVOJIH DRŽAVLJANOV
Izjava predsednika republike Milana Kučana po poročanju načelnika GŠ SV brigadirja Ladislava Lipiča in ministra za obrambo dr. Antona Grizolda s sodelavci, o doseženi stopnji razvoja, organizacijski sestavi in bojnimi zmogljivostmi Slovenske vojske, o stanju in bojni pripravljenosti Slovenske vojske in njenem mednarodnem sodelovanju.

Ljubljana, 14. junij 2002


Spoštovane gospe in gospodje, kot vsako leto smo danes opravili poročanje Generalštaba Slovenske vojske o bojni pripravljenosti Slovenske vojske. Poročanja se je udeležil tudi minister za obrambo gospod Grizold.

Letošnje poročilo kaže nesporen napredek in zato gre moja pohvala in priznanje tako Generalštabu kot tudi drugim častnikom in podčastnikom, tudi vojakom Slovenske vojske in seveda Ministrstvu za obrambo. Priznanje utemeljujem predvsem z doseženim na resnem in odgovornem odpravljanju lani ugotovljenih slabosti. Lanska kritična ocena je delovala kot močan motiv in motor za zelo zahtevne spremembe, ki so se že zgodile in na katerih temelji nadaljnje posodabljanje Slovenske vojske. Ocena je tudi letos bila kritična in objektivna.

Poseben okvir pa so ji postavljali dve zelo pomembni okoliščini.
Prva je dejstvo, da Slovenija pričakuje jeseni povabilo evroatlantskega zavezništva za včlanitev, in da bo temeljna točka ocena, ali je Slovenija pripravljena za aktivno udeležbo v tem zavezništvu, ocena obrambne sposobnosti Slovenije oziroma sposobnosti Slovenije, da prispeva h kolektivni obrambi držav članic Nata.
Druga okoliščina, ki je bistveno vplivala na poročilo in današnji razgovor je dejstvo, da je Slovenska vojska in cel obrambni sistem znotraj velike, do zdaj največje reforme, katere javnosti znana zunanja karakteristika je profesionalizacija vojske in prehod na prostovoljno rezervo, od nekdanje obvezniške vojske in obvezne rezerve. To je zahteven poseg in bili smo si edini, da ne bi smel v ničemer vplivati na zmanjšanje bojne pripravljenosti Slovenske vojske, kar je njena temeljna naloga in funkcija.

Moje ugotovitve o poročilu in po tej današnji razpravi so naslednje:
prvič, da je bilo v prejšnjih letih veliko zamujenega zaradi tavanja pri konceptualnih in sistemskih rešitvah za zagotavljanje nacionalne varnosti, obrambe države in vloge Slovenske vojske znotraj te sistemske celote. Minister za obrambo dr. Grizold je lani na poročanju zelo posrečeno ugotovil, da smo v Sloveniji vrsto let gradili hišo brez pravih načrtov na tem področju. Za takšno stanje so bili takrat ugotovljeni trije ključni razlogi. Prvič, nesorazmerno pogoste kadrovske spremembe pri vodenju Ministrstva za obrambo in Generalštaba. Tudi pri razmeščanju kadrov ni prevladoval strokovni kriterij, marveč celo strankarska pripadnost, kar je preprečevalo ločitev in jasno razmejitev med vojsko in politiko. Drugič, ni še bil dokončno izoblikovan splošni politično-pravni okvir organizacije razvoja in delovanja Slovenske vojske, vključno z doktrinarnimi dokumenti. In tretjič, da je bilo neutemeljeno odlaganje izdelave koncepta nacionalne varnosti, zaradi česar je bila Slovenska vojska v položaju, da je sama sebi postavljala cilje in naloge, kar je povsem neprimerno za moderno demokracijo in neskladno z njo. Ob teh ugotovitvah sta načelnik Generalštaba in obrambni minister že lansko leto zagotovila, da so začeli odpravljati vzroke za ne povsem ustrezno bojno pripravljenost Slovenske vojske. O lanskem poročilu je, kot veste, razpravljala tudi slovenska vlada in sprejela vrsto ukrepov, ki so naravnali prizadevanja ne samo vojske in ministrstva, ampak tudi širše, cele vladne strukture, v smer, ki jo je zahtevala ocena o varnostno-obrambni situaciji Slovenije in o načinih zagotavljanja obrambe.

Drugič, moja ugotovitev je, da je od lani na tem konceptualno-normativnem področju storjen občuten premik. Poročilo je objektivno in kritično, kaže pa že na rezultate teh prizadevanj in na odpravljanje lani ugotovljenih slabosti, tako v Generalštabu kot v ministrstvu in tudi vladi. Bila je sprejeta vrsta dokumentov, ki jih poznate: resolucija o nacionalni varnosti, s potrebnimi dokumenti; dolgoročni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2007 oz. 2010; v izdelavi je dolgoročna vizija razvoja Slovenske vojske do leta 2015; bil je spremenjen zakon o obrambi; bil je spremenjen zakon o temeljnih razvojnih programih; bila je določena struktura in obseg Slovenske vojske - da naštejem samo najpomembnejše. Stekli so procesi spreminjanja vojaške organizacije, ki zagotavlja njeno kompatibilnost z vojskami zavezniških držav in njeno učinkovitost. Sprejeti so bili vsi najpomembnejši razvojni, konstitutivni in drugi dokumenti, s katerimi so določili usmeritve za preoblikovanje obrambnega sistema in Slovenske vojske kot njegovega dela. Cilj in skupna značilnost – to se zdi meni posebej pomembno – vseh teh dokumentov je oblikovati racionalen, sodoben in učinkovit obrambni sistem, ki bo skladen z materialnimi in drugimi viri države, ter s politično odločitvijo vodstva te države, da bo Slovenija najbolj varna in njena obramba najbolj učinkovita znotraj sistema kolektivne obrambe, ki jo zagotavlja Nato oz. evroatlantsko zavezništvo. Da bo tako zagotovljena tudi obramba Slovenije pred sodobnimi oblikami ogrožanja njene varnosti, kar je seveda slovenski javnosti tudi še naprej potrebno pojasnjevati. Zato bo Slovenska vojska lahko manjša, njene enote pa bolj učinkovite in vpete v strateške in taktične načrte zavezništva. Ključna sprememba na tej točki je prestop iz obvezniške v poklicno vojsko, s prostovoljno rezervo. Temu projektu je potrebno v prihodnje dati vso podporo, da ne bo ogrožena obramba države.

Sedanja ekipa je opravila veliko delo, tako v Generalštabu kot na Ministrstvu za obrambo, v osnovi izpolnila moja tovrstna lanska pričakovanja in zato sem ji tudi izrekel vse priznanje. Seveda pa definirani, konceptualni, normativni, doktrinarni in materialni okviri niso sami po sebi dovolj. Odgovornost vodilnih ekip Ministrstva za obrambo in Generalštaba je, da znotraj teh okvirov, na sodobnih strokovnih osnovah, zagotovita učinkovito vojaško organizacijo in temu primerne notranje odnose; da zagotovita poslanstvo in naloge Slovenske vojske, primerno usposobljenost vseh pripadnikov, enot in štabov, ter da zagotovita učinkovit sistem notranjega vojaškega vodenja in poveljevanja z vsem delovanjem Slovenske vojske. Zadostna in zanesljiva bojna pripravljenost je tisto, kar od Slovenske vojske pričakuje upravičeno naša javnost, naši državljani in seveda tudi jaz sam, kot vrhovni poveljnik Slovenske vojske. To je njena temeljna naloga in je tudi temeljni pogoj za vključitev Slovenske vojske v sistem kolektivne obrambe v evroatlantskem zavezništvu, kot sem že dejal.

Tretjič, moja ugotovitev s tega poročanja je, da je Slovenska vojska zakorakala globoko v proces svoje lastne reorganizacije, da je na svojevrstni kvalitativni prelomnici. Njen cilj je zagotoviti Sloveniji zanesljivo obrambo v sistemu kolektivne obrambe evroatlantskega zavehništva. Reorganizacija temelji na prepričanju, da Slovenija rabi visoko profesionalno vojsko, temelji pa tudi na pripravljenosti državljanov republike Slovenije, da takšno vojsko vzdržujejo in da z njo sodelujejo v obrambi. To so ugotovitve iz preiskav slovenskega javnega mnenja.

V tem procesu preoblikovanja Slovenske vojske pa so nekatera vprašanja, ob sicer dobrih načrtih in tudi pri poročanju, ostala ne do konca pojasnjena in jih je potrebno pojasnjevati tudi v naši javnosti. Ključna so naslednja: da kratek rok, krajši, kot je bil v nekaterih drugih z nami primerljivih državah, ki so šle na profesionalizacijo svoje vojske, da ta kratek rok za prehod iz obvezniške v poklicno vojsko s prostovoljno rezervo, kot ga je določila vlada, ohranja tudi v tem obdobju primerno bojno pripravljenost Slovenske vojske in s tem varnost države.

Pri tem je treba vzeti v poštev tudi želje vojakov, ki zdaj služijo vojaški rok, da se jih predčasno odpusti iz služenja vojaškega roka, v zvezi s čimer so name naslovili posebno peticijo, na katero bodo dobili odgovor, ko bo o tem razpravljala vlada in dala oceno o tem, ali so obrambne okoliščine in obrambna pripravljenost Slovenske vojske takšna, da bi to dopuščale.

Drugič, kakšna so realna zagotovila, da bo vsako leto dovolj novih poklicnih vojakov, čeprav ta zagotovila za zdaj nimajo pokritja v resnih raziskavah o pripravljenosti Slovencev, da kot poklicni vojaki najdejo svojo profesionalno in socialno promocijo.

Tretjič, da danes strokovno usposabljanje podčastnikov in častnikov doma in v tujini res zagotavlja tolikšno in takšno profesionalnost, da bo Slovenska vojska primerljiva in povezljiva z vojskami članic Nato. V zvezi s tem je ostal odprt in ne do konca rešen problem reševanja kadrovskih neskladij, zaradi strokovnih in drugih zahtev, ki so zdaj postavljene pred Slovensko vojsko.

Četrtič, da so načrtovane spremembe časovno realne glede na finančne sposobnosti države in predvidena proračunska sredstva za te namene. Ne gre pri tem le za opremo in plače v poklicni vojski, nastali bodo tudi novi drugi stroški, čeprav je ključna ne samo višina sredstev za obrambo, ampak tudi notranja struktura porabe teh sredstev, kjer gre zdaj za osebne dohodke nekaj več kot 50 odstotkov vseh teh sredstev.
Petič in najpomenbejše, da sedanje spreminjanje Slovenske vojske zagotavlja, da bomo ob morebitnem in verjetnem vabilu Slovenje v Nato, novembra letos, izpolnjevali tudi vojaške pogoje.

Pri reševanju teh problemov oz. pri iskanju teh odgovorov je potrebno videti osnovno smer vseh ukrepov, ki se v to področje vlagajo, tako v obrambno sposobnost države, kot v reorganizacijo Slovenske vojske. Slovenska vojska je, to je moja sklepna ocena, na dobri poti. Razlogi so za optimizem, spremembe so naravnane v pravo smer, potrebno jih je nadaljevati. Uspeh je mogoče pričakovati v prihodnjih letih, če bosta Vlada in Državni zbor podprla utemeljene predloge Generalštaba in Ministrstva za obrambo, ter Slovenski vojski zagotovila potrebne gmotne in druge vire za njeno delovanje.

Želim poudariti, da gre vse priznanje Slovenski vojski, Generalštabu in Ministrstvu za obrambo, da je v dokaj zahtevnih razmerah, tudi s pomočjo tujih strokovnjakov, prišla vsa ta struktura do rešitev, ki jih Slovenija potrebuje za svojo obrambo in varnost svojih državljanov. Pričakujem takšno pripravljenost in takšno zavzetost tudi v prihodnje.
Hvala lepa.


 

arhivska stran