Javni nastopi

ŠIRITEV EU IN NATO KREPI PROSTOR EVROPSKE VARNOSTI, BLAGINJE IN RAZVOJA
Izjava predsednika republike Milana Kučana na novinarski konferenci po pogovorih z romunskim predsednikom Ionom Iliescujem.
Uradni obisk predsednika Kučana v Romuniji

Bukarešta (Romunija), 9. julij 2002

Predsednik republike Milan Kučan se je v času svojega dvodnevnega uradnega in povratnega obiska v Romuniji srečal z romunskim gostiteljem, predsednikom Ionom Iliescujem, sestal pa se je tudi s predsednikom obeh domov romunskega parlamenta, predstavniškega doma Valerijem Dorneanujem in senata Nicolajem Vacaroijem ter premierom Adrianom Nastasejem.

Ob dvostranskih odnosih, ki sta jih predsednik Kučan in predsednik Iliescu označila za dobre, sta govorila tudi o procesu širitve EU in NATO ter razmerah v regiji.Predsednika sta izrazila pričakovanje, da bosta obe državi novembra na vrhu zveze NATO v Pragi dobili povabilo za vstop.

Predsednik Kučan je na otvoritvi romunsko - slovenske poslovne konference tudi izrazil mnenje, da bi moralo dobrim in kontinuiranim političnim dvostranskim odnosom slediti tudi dobro gospodarsko sodelovanje med državama.

Kot znak prispevka h krepitvi prijateljskih odnosov med državama sta si predsednika Kučan in Iliescu izročila tudi najvišji državni odlikovanji.

Predsednika Kučana na obisku spremlja minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel in ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin ter 20 predstavnikov slovenskih gospodarskih podjetij pod vodstvom predsednika GZS Jožka Čuka. Zunanji minister dr. Rupel je v času obiska podpisal sporazume in sicer Konvencijo med Romunijo in Slovenijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja, Sporazum o sodelovanju na področju veterinarske medicine ter Izvedbeni program sodelovanja v izobraževanju, znanosti in kulturi med Slovenijo in Romunijo za leta 2002, 2003, 2004 in 2005.



Spoštovani gospod predsednik,
gospe in gospodje,

do obiska v Romuniji je prišlo v času, ki je zelo pomemben za Slovenijo, ki je zelo pomemben za Romunijo in ki je morda celo usoden za Evropo in za svet. Mislim na odločitve, ki so povezane s širitvijo EU in NATO na zelo velik del evropskega prostora. Vsaka od teh širitev pomeni širitev prostora temeljnih vrednot evropske civilizacije – spoštovanje človeškega življenja in dostojanstva ter človekovih pravic. Krepi prostor evropske varnosti, blaginje in razvoja.

Doslej sta Romunija in Slovenija veljali za državi v tranziciji, ki sta reševali številne probleme gospodarskega, socialnega in političnega razvoja. Od odločitev, ki bodo sprejete letos, pa naj bi bili naprej partnerici v EU, kot sta že partnerici v Paktu stabilnosti, v CEFTI in drugih oblikah regionalnega sodelovanja. Bosta zaveznici v NATO, tako kot sta že zaveznici v Partnerstvu za mir in v protiteroristični koaliciji. Po 11. septembru lansko leto zahteva svet drugačen pogled. Zahteva, da razumemo, kako zelo je medsebojno soodvisen. Njegova globalnost zahteva tudi globalno odgovornost in globalno upravljanje. To upravljanje pa potrebuje tudi trdne in zanesljive etične temelje.

Razumljivo, da smo obisk izkoristili za dialog o vseh teh vprašanjih in za pogovor o pobudi predsednika Kwaśniewskega, da bi se vse države od Jadrana do Baltika in Črnega morja regionalno povezale na varnostnem in na vseh drugih področjih.

Rad bi posebej poudaril, da so odnosi med našima državama prijateljski. To prijateljstvo je tudi omogočilo kontinuiran politični dialog. Dobrim političnim odnosom mora slediti tudi intenzivno gospodarsko sodelovanje. Pri tem naše efektivno sodelovanje daleč zaostaja za objektivnimi možnostmi. Do obiska v Romuniji je prišlo tudi na pritisk realnih interesov, ki jih ima slovensko gospodarstvo in ki jih imajo slovenska podjetja na ekonomskem prostoru Romunije. Danes podpisani sporazumi zaokrožajo pravno infrastrukturo teh odnosov. Začetek gradnje tovarne Lek v Targu Mures pa dokazuje, kako bo v praksi izgledalo to sodelovanje v prihodnje.

Obisk je dolgoročna naložba v slovenski interes, zato z optimizmom gledam v prihodnost, predsedniku Iliescuju pa se zahvaljujem za povabilo.



Vprašanje:
Kako bo izgledalo slovensko-romunsko sodelovanje, če bo Slovenija članica EU prej kot Romunija?

Milan Kučan:
Sodelovanje se ne bo spremenilo. Obstaja nekaj, kar se imenuje solidarnost, kar se imenuje moralni dolg. Pa tudi nekaj, kar se imenuje razumevanje Evrope kot celine, ki se mora usposobiti za sodelovanje in za tekmovanje z drugimi središči človeške civilizacije.


 

arhivska stran