ZADOVOLJSTVO OB OBISKU ŠPANSKEGA KRALJEVEGA PARA
Izjava predsednika Milana Kučana med uradnim obiskom španskega kralja Juan Carlosa I. in kraljice Sofije

Ljubljana, 4. julij 2002


Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, najprej bi rad izrazil zadovoljstvo, da lahko Slovenija gosti španski kraljevski par, njegovo veličanstvo Juana Carlosa I. in kraljico Sofijo. To je potrditev dobrih odnosov, ki jih s španskim kraljevskim parom in španskimi politiki Slovenija vzdržuje in neguje ves čas, še iz časov pred samostojnostjo, ko je iskala podporo in razumevanje za svoje ambicije po Evropi. Obisk je potrebno vrednotiti v okviru vloge in pomena Španije, tako kot jo vidi Slovenija znotraj evropske integracije, znotraj Evrope in tudi v svetovnih razsežjih.

Za nas je Španija predvsem država, ki je prehodila podobno pot in ki je po vstopu v Evropsko unijo doživela zelo velik gospodarski in socialni razvoj in je pripravljena, tudi na podlagi te svoje izkušnje, to omogočiti tudi drugim državam, kandidatkam za včlanitev v Evropsko unijo. Španija je članica Nata, je država, ki je prav z življenjem znotraj vrednostnih meril, ki so vzpostavljena v Evropski uniji in Natu, zavarovala svojo demokracijo tudi takrat, ko je bila v začetnem obdobju njene tranzicije ta demokracija ogrožena. To je seveda tudi za nas, z vidika naših ambicij in naših razmer, zelo pomembno. Je zelo pomembna spodbuda za intenziviranje naporov, da uresničimo ta dva strateška cilja in ju potem, ko bomo člani teh dveh integracij, spremenimo v sredstvo za uresničevanje tistih vsebinskih ciljev, ki so povezani s samim nastankom slovenske države in s pričakovanji, ki so v nastanek slovenske države vložena.

Do obiska je prišlo neposredno po obisku naših visokih gostov na Slovaškem, kar kaže trdno zavezanost Španije širitvi Evropske unije in Nata, širitvi prostora evropskih vrednot na ves evropski prostor. In, kar je posebej pomembno z vidika Slovenije, tudi individualnemu ocenjevanju, ali države kandidatke izpolnjujejo pogoje in kriterije za sprejem v članstvo. Ta obisk v obeh teh državah bo pomagal razlikovati med tema državama, ki jih pogosto, ne samo v svetu, ampak tudi v Evropi še zmeraj zamenjujejo.

Pomembno je tudi dejstvo, da je do tega obiska prišlo neposredno potem, ko je Španija odložila predsedovanje Evropski uniji in ko je trdno zakoličila tudi koledar in dejanja, ki so potrebna pred širitvijo in pred zadnjim krogom pogajanj oz. pred podpisom pogodb o včlanitvi v Evropsko unijo.

Pogovori so bili, razumljivo, predvsem o teh dveh temah; se pravi o širitvi Evropske unije in širitvi Nata. Govora je bilo, zelo angažirano, tudi o tem, kakšna je politična prihodnost Balkana, zlasti zahodnega Balkana; katera so tista dejanja, ki bi morebiti pospešila dolgoročno stabilizacijo in predvsem prihod Evrope s svojimi vrednotami tudi na ta prostor. Skupna ugotovitev je bila, da je potrebno čim več Evrope na tem prostoru. In nekako se je ujelo z ugotovitvijo iz nedavnega srečanja predsednikov srednjeevropskih držav na Bledu, da so meje Evrope tam, kjer se spoštujejo temeljne vrednote, kot so spoštovanje človekovega življenja, dostojanstva in človekovih pravic in kjer se te pravice oz. te vrednote tudi uveljavlja.

Prav tako se mi zdi zelo pomembno, da je bilo v pogovorih govorjeno - zlasti s strani ministra Pique, ki je skupaj s predsednikom vlade Aznarjem nosil levji delež v tem šestmesečnim obdobju španskega predsedovanja Evropski uniji, v zvezi z različnimi, kdaj tudi protislovnimi signali o tem, ali bo prišlo do zastoja širitve Evropske unije, ali bodo pravočasno pripravljena pogajalska izhodišča za zadnja poglavja v Evropski komisiji in še v zvezi z nekaterimi drugimi vprašanji - ki kažejo, kako resno je pravzaprav vprašanje širitve Evropske unije in da se ne odloča samo o širitvi Evropske unije in njeni prihodnosti, ampak v bistvu o prihodnosti Evrope. V tem kontekstu je bil govor tudi o priložnostih, ki jih ima Evropa, da se uveljavi v svetu tudi na političnem in duhovnem področju, ustrezno svoji gospodarski moči in svojemu gospodarskemu vplivu in da se usposobi kot enakopraven partner tudi za globalno upravljanje sveta.

Interes Španije in Slovenije za poglobitev sodelovanja je več kot evidenten. Predvsem tudi za gospodarsko sodelovanje, kjer je obseg menjave relativno majhen, s kroničnim slovenskim deficitom. Velika gospodarska delegacija, ki spremlja kraljevski par, kaže voljo, da se sodelovanje intenzivira, kot tudi jutrišnja poslovna konferenca, na kateri bova na Gospodarski zbornici nastopila oba s španskim kraljem. Da pa seveda ni to samo politično sodelovanje in samo sodelovanje na gospodarskem področju, kaže tudi dejstvo, da bo prišlo do ustanovitve Cervantesovega centra v Ljubljani, kar kaže tudi interes za kulturno in duhovno sodelovanje in odraža velik interes, ki ga za študij španščine in za učenje španskega jezika v zadnjih letih izraža vse več Slovencev in državljanov republike Slovenije.